Mayank Bhatter je iskal torbo maxi flap iz prve Chanelove kolekcije Matthieua Blazyja, kos, ki je bil po marčevski premieri skoraj nemogoče dobiti. Butiki so prejeli le omejene količine, modni navdušenci pa so se zanje dobesedno prerivali.
Med lansiranjem se je Bhatter po naključju znašel v Parizu, a ko je novico ujel na družbenih omrežjih, je vedel, da je za nakup v mestnih butikih najbrž že prepozen. Na poti domov v Los Angeles, kjer dela kot igralec in vodi igralsko agencijo, se je zato ustavil še v Chanelovi trgovini na letališču Charles de Gaulle, v terminalu 2E, hali K.
Tam je govoril z dvema prodajnima svetovalcema in odšel z njunima telefonskima številkama. Pojasnila sta mu, naj jima ob naslednjem obisku pošlje natančen opis želenega kosa in podatke o letu. Ko imajo te informacije, lahko izdelek rezervirajo, pošljejo povezavo za plačilo in naročilo ga pričaka na letališču.
Zaradi te torbe so kupci v metropolah stali v vrstah že od zgodnjih jutranjih ur | Edward Berthelot/Getty Images Europe
Bhatter je izkušen letališki kupec. Na TikToku ga morda poznate kot @mayankbhatter, kjer objavlja videe nakupov in odpiranja luksuznih izdelkov ter živi po svojem geslu "nikoli ne preskoči", s čimer misli, da na letališču nikoli ne gre mimo luksuznega butika. Nikoli namreč ne veš, kaj te lahko tam čaka.
Ti močno osvetljeni butiki ob Starbucksu so pogosto videti povsem prazni, brez enega samega kupca. A Bhatter je na letališčih kupil že toliko prestižnih Hermèsovih torb, da dobro ve, kako varljiv je lahko prvi vtis.
Samo pariška letališča so lani ustvarila 1,7 milijarde dolarjev prihodkov iz maloprodaje, potniki pa so v povprečju porabili 37 dolarjev na osebo. To je več kot dvakrat toliko kot svetovno povprečje, ki znaša približno 15,50 dolarja. Zaradi majhne prodajne površine in stalnega pretoka potnikov lahko luksuzni butiki dosegajo izjemno prodajo na kvadratni meter.
Louis Vuitton trgovina na letališču | SeongJoon Cho/Bloomberg
Po svetu so letališke brezcarinske trgovine in butiki, od Brooks Brothersa do Tumija in Louis Vuittona, zasnovani za občinstvo, ki ima čas in omejene možnosti izbire. Potnikom ponujajo vse od nujnih izdelkov do razkošja ter jih vabijo k nakupu torb, kozmetike in oblačil iz potrebe, navdiha ali čistega dolgčasa. Če blago takoj odnesete iz države oziroma, v Evropski uniji, izven Unije, zanj praviloma ne plačate lokalnih uvoznih dajatev, prometnega davka ali DDV. Od tod izraz duty-free oziroma brezcarinsko.
To pogosto pomeni tudi popust, seveda če veste, kje iskati.
Nova podoba letališč
Letališki promet po svetu se je leta 2024 vrnil na raven pred pandemijo. Povprečen potnik danes med varnostnim pregledom in vkrcanjem preživi približno 80 minut, kažejo podatki združenja Airports Council International. Ta čas se še podaljšuje, saj potniki zaradi strahu pred zamudami prihajajo vse prej, varnostni pregledi so pogosto dolgi, po pandemiji pa so pogostejše tudi operativne motnje.
Raziskave kažejo, da lahko desetodstotno podaljšanje časa, ki ga potniki preživijo na letališču, prinese približno petodstotno povečanje maloprodajnih prihodkov na potnika. Prav to letališča spodbuja, da terminale spreminjajo v samostojne destinacije.
Letalske družbe in upravljavci letališč so vložili ogromno denarja v večje salone, restavracije priznanih chefov in luksuzne trgovine, saj se borijo za večji delež potniške porabe pred vzletom. To še posebej velja za Severno Ameriko, kjer poraba na potnika zaostaja za Azijo in Evropo. Cilj je, da bi potniki nekoč z enakim navdušenjem govorili o nakupovanju na ameriških letališčih, kot danes govorijo o singapurskem Changiju, amsterdamskem Schipholu ali mednarodnem letališču v Hongkongu.
Rolex na letališču v Šanghaju. | Raul Ariano/Bloomberg
Njihovi partnerji pri tem so tihe ekipe velikih maloprodajnih mrež. Večina letaliških trgovin z imeni znanih znamk, kot so Swarovski, Montblanc ali Gucci, v resnici ni neposredno v upravljanju teh znamk. Vodijo jih specializirani trgovci, ki natančno spremljajo vedenje potrošnikov in skupaj z letališči ter letalskimi družbami odločajo, kakšna ponudba najbolj ustreza posameznemu terminalu. Med največjimi je švicarska Avolta, ki ima po svetu več kot 5000 prodajnih mest, od luksuznih trgovin in restavracij do trgovin z vsakdanjim blagom. Upravlja tudi duty-free trgovine, tiste velike prodajne prostore, kjer najdete vse od žganih pijač in parfumov do posebnih prehranskih izdelkov. Lagardère Travel Retail pa ima več kot 4900 trgovin in restavracij na letališčih, železniških postajah in drugih lokacijah v več kot 50 državah.
Qilai Shen/Bloomberg
Za te trgovce je to zahtevno obdobje. Avolta je bila deloma v lasti luksuznega konglomerata Richemont, ki je pred kratkim prodal svoj petodstotni delež. Vojna na Bližnjem vzhodu je ohladila potrošnjo, saj je potovanj na donosne zalivske trge in z njih manj, del trgovin je zaprt, potniki pa ostajajo previdni. Tudi širši luksuzni sektor ni v najboljši formi: modna velikana LVMH in Kering sta po popandemičnem razcvetu tako imenovanega maščevalnega nakupovanja zabeležila dve leti upada prodaje.
Avolta, ki pokriva vse cenovne razrede, kljub temu raste že 12 četrtletij zapored, prihodki pa so se leta 2025 povečali za 5,5 odstotka. Lagardère je prihodke povečal za 4,6 odstotka, na skoraj 11 milijard dolarjev. Obe družbi sta tudi v prvem četrtletju 2026 kljub vojni zrasli za več kot 4,5 odstotka.
"Zunanji pritiski, ki vplivajo na potnike in gospodarstvo, so vedno prisotni. Mi se osredotočamo na tisto, kar lahko nadzorujemo," pravi Gregg Paradies, izvršni direktor Paradies Lagardèra, severnoameriške veje skupine. "Nekateri potniki pridejo z jasno potrebo, predvsem pri prtljagi, modi, elektroniki ali kozmetiki. Drugi imajo čas, zato razgledujejo, iščejo nekaj zase ali darilo. Ključno je, da je izkušnja preprosta. Kupec ima morda le nekaj minut, zato mora biti trgovina privlačna in nakup čim lažji."
Strategija superkupcev
Steven Kostyo kot podpredsednik in izvršni producent marketinške agencije Publicis Production zaradi snemanj pogosto potuje, zato zelo dobro pozna letališko nakupovanje.
"Vedno kupim toaletno vodo, če prestopam v Dubaju, ker je tam lahko tudi več sto dolarjev cenejša," pravi. "Pradine torbe in dodatke sem kupoval v Hongkongu, ker so bile cene res odlične." Na letališčih se, dodaja, običajno usmeri k luksuznim znamkam, saj so cene pogosto ugodnejše, nakup pa prinaša tudi davčne olajšave.
Lov na dobro priložnost oziroma nakup brez davka že dolgo poganja uspeh duty-free trgovin, teh zatočišč za varnostnim pregledom, kjer majhni in lahko prenosljivi luksuzni izdelki, kot so parfumi in kozmetika, predstavljajo več kot polovico prodaje. Leta 2025, pred vojno, je Dubai Duty Free poročal o najuspešnejšem letu v svoji zgodovini, z več kot 2,4 milijarde dolarjev prihodkov, pri čemer so bili parfumi vodilna kategorija. Parfumi in kozmetika na splošno predstavljajo največji segment luksuzne maloprodaje na potovanjih.
Parfumi, največji segment luksuzne maloprodaje na potovanjih. | Chase Castor/Bloomberg
A iskanje ugodnejših nakupov ni več tako preprosto kot nekoč. Luksuzne znamke zadnja leta poskušajo bolj uskladiti cene med trgi z različnimi valutami, kar je zahtevno, saj se te nenehno spreminjajo. "Američani so pogosto hodili v Evropo, ker je bila razlika v ceni velika, od 25 do 40 odstotkov," pravi Bhatter.
V Franciji so luksuzni izdelki še vedno praviloma cenejši kot enaki izdelki v ZDA. Če k temu prištejete še vračilo davka, lahko pri znamkah, kot so Hermès, Goyard ali Louis Vuitton, še vedno najdete resen popust, pravi Bhatter. Ameriške 15-odstotne carine na blago iz Evropske unije pa pomenijo, da vas ob prijavi nakupa ob vrnitvi domov lahko čaka plačilo dajatev, čeprav je vse pod 800 dolarji oproščeno ameriških carin.
Zakaj kupujemo na potovanjih
Letalska potovanja pogosto delujejo na dva načina: nekatera ustvarjajo rutino, druga spomine. Poslovni potniki hitro razvijejo svoje navade. Dobro vedo, kaj jim pot olajša, katerim zapletom se želijo izogniti in kje se splača pogledati za dobrimi ponudbami ali nepričakovanimi najdbami.
Najbolj izkušeni letališki kupci radi iščejo lokalne posebnosti, trgovci pa to dobro vedo. V Helsinkih lahko najdejo finsko oblikovanje, od tkanin Marimekko do stekla Iittala in izdelkov Georga Jensena. Istanbul ponuja kakovostne, ročno izdelane usnjene izdelke po dostopnejših cenah. "Lokalna identiteta je pomembna," pravi Paradies, ki je na letališču Hartsfield-Jackson nedavno odprl tri prostore, posvečene Atlanti. Potniki si vse pogosteje želijo več kot samo nakup. Želijo občutek kraja, tudi če imajo pred poletom le nekaj minut.
Za tiste, ki potujejo zaradi doživetij in spominov, pa luksuzni kos pogosto postane svojevrsten spominek. Urednik za nakit in stilist Will Kahn je na milanskem letališču našel zložljiv klobuk znamke Borsalino, ki ga je mogoče brez težav pospraviti v prtljago. S prijateljem sta kupila vsak svojega in ju od takrat nosita na skupnih potovanjih.
Mednarodno letališče Incheon v Incheonu v Južni Koreji. | SeongJoon Cho/Bloomberg
Letališča so za luksuzne znamke postala posebej privlačna, ker so potniki pripravljeni zapravljati že pred vkrcanjem, pravi Jeroen van Nistelrooij, direktor komercialnega razvoja pri JFKIAT, zasebnem operaterju terminala 4 na newyorškem letališču John F. Kennedy, najprometnejšem in verjetno najbolj elegantnem delu tega vozlišča.
"Sedeš na letalo, odletiš na drugi konec države, si v zraku. Zato ljudje na letališče pridejo z občutkom: To je moj čas," pravi van Nistelrooij. "To sem si zaslužil. Tukaj želim zapraviti denar."
Občutek, da priložnost ne bo čakala
Letališka maloprodaja veliko igra na ekskluzivnost: omejene izdaje in izdelke, ki jih je mogoče kupiti samo na letališču. To pri kupcih ustvarja občutek nujnosti, pa tudi prijetno vznemirjenje, da so naleteli na nekaj posebnega. V New Yorku je ta strategija še posebej močna, saj je tam poraba za luksuz že sama po sebi visoka. Ameriški trg luksuznega blaga je vreden približno 90 milijard dolarjev na leto, New York pa po raziskavi Bain-Altagamma Luxury Study iz leta 2023 predstavlja skoraj 30 odstotkov te porabe. Zato je tudi ponudba na Terminalu 4 premišljeno oblikovana za takšen profil kupcev, od vrhunskih modnih butikov do izbranih restavracij.
Na JFK-ju pa ne razmišljajo več le v okvirih klasične letališke trgovine. Pri prenovi Terminala 4 vlagajo v infrastrukturo, s katero želijo luksuzne znamke privabiti k neposrednemu upravljanju lastnih butikov, namesto da bi prodajo prepustile zunanjim koncesionarjem. Ta model je v svetu že uveljavljen, na ameriških letališčih pa je še razmeroma nov. Cilj je ustvariti nakupovalno okolje, ki bo bolj spominjalo na Peto avenijo kot na običajen letališki nakupovalni center.
"Teh trgovin ne gradimo samo zato, ker so videti lepo," pravi van Nistelrooij. "Na terminalu imamo točno določen tip potnika z določenim profilom."
Torbica Hermès Kelly velja za enega resnejših "ulovov" na letališčih. | Bloomberg
In to, da v teh trgovinah ni gneče? Bhatter vidi kot veliko prednost.
"Ljudem vedno pravim, naj na letališčih nikoli ne preskočijo trgovin, ker se mnogi sploh ne spomnijo, da bi šli vanje," pravi. "A prav te trgovine dobijo izdelke, za katere nihče niti ne ve, da so tam. Zanimive, omejene, posebne kose. Na Charlesu de Gaulleu v Parizu mi je uspelo kupiti Hermèsovo ogrlico Farandole, medtem ko je v trgovini blizu mojega doma zanjo dveletna čakalna lista," dodaja. "Ko sem jo prinesel domov, so me ljudje spraševali: 'Vau, kako si sploh prišel do nje?'"
.webp){kind=icon}
