Ko se spuščam po lestvi v ledeno jezero Joutolampi, se pripravljam na stik z mrzlo vodo. Spustim roke, se nagnem nazaj in osemmilimetrsko neoprensko oblačilo me drži na površju v popolni temi. In potem – nič.
Sem na Laponskem, na severu Finske, ob enem izmed več kot 188.000 jezer. Približno pol ure od tukaj je Rovaniemi, ki ga poznajo kot rojstni kraj Božička. Medtem ko večina obiskovalcev pride zaradi božičnih znamenitosti, sem jaz tu zaradi nečesa, kar resnično krepi telo – arktično plavanje.
Santa Claus Village. Foto: Depositphotos
Sprva je tišina skoraj nenavadna. Jezero Joutolampi obdaja gost gozd, ki zaduši vsak človeški zvok, a ko se moj sluh navadi, zaznam rahlo pokanje ledu in nežno žuborenje vode. To je kot naravna oblika sprostitve, ki umiri telo in duha.
"Narava je pri nas kot cerkev. Sveta je," mi pove Jari Virtanen. On upravlja nedavno odprti Halo Igloos Resort blizu Rovaniemi, glavnega mesta finske Laponske, in po njegovem priporočilu sem se odločila za potop v ledene vode jezera Joutolampi.
Finska slovi po svoji kulturi dobrega počutja, ki sega od plavanja v ledeni vodi do savn. Finci radi poudarjajo, da je tu več savn kot avtomobilov. Savne so del njihove kulture že tisočletja in so uvrščene na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Ker je več kot tri četrtine države pokritega z gozdovi, Finska spada med najbolj gozdnate države na svetu, pa tudi zrak je med najčistejšimi na svetu.
Gozd ob poti Tunturiaapa v narodnem parku Pyhä-Luosto, Laponska, Finska. Foto: Depositphotos
Naravni viri so močno vplivali na finski pristop k dobremu počutju in dolgoživosti. Namesto da bi stres odpravljali v notranjih wellness centrih, se obračajo k naravi. Plavanje v ledeni vodi je del njihove vsakodnevne rutine. Pohodništvo in nabiranje plodov iz gozda sta prav tako vtkana v vsakdan, kar prispeva k visoki ravni sreče, zaradi katere je Finska leta 2025 zasedla prvo mesto na svetu.
Na Finskem uživajo tudi haskiji. Foto: Depositphotos
Ker vse več popotnikov išče tiha in odmaknjena doživetja brez tehnologije, Finska zaključuje zimsko sezono, ki obeta rekordno število obiskovalcev, približno pol milijona od decembra do februarja. Večina se odpravi na Laponsko nad Arktičnim krogom. Mir in nedotaknjena narava tega območja pritegneta tiste, ki iščejo wellness, ter nudita celosten pristop k zdravju in dolgoživosti, ki ni odvisen od tehnologije ali strogih meritev.
Snežna preproga in severni sij. Foto: Depositphotos
Bivanje na prostem je ključnega pomena za visoko kakovost življenja v nordijskih državah, a Finska izstopa po tem, kako globoko sta narava in wellness vtkana v vsakdanje življenje in kako močan vpliv imata na družbo. 19. marca je Finska že devetič zapored osvojila naziv najsrečnejše države na svetu, po raziskavi Wellbeing Research Centre Univerze v Oxfordu v sodelovanju z Gallupom in UN Sustainable Development Solutions Network.
"Narava tukaj ni le okolje, temveč glavni vir zdravja in dobrega počutja," pravi Daniela Ercolini iz turistične agencije Salonki Travels Oy na Laponskem. Čeprav je Božiček še vedno velika zanimivost v Rovaniemiju, narava obiskovalce na koncu najbolj očara.
Koča v gozdu - Halo Igloos. Foto: Halo Igloos
Pri nas pogosto naravo vidimo kot destinacijo, kraj za pobeg, medtem ko jo Finci vidijo kot neločljiv del vsakdana. To sem začela dojemati en novembrski popoldan, ko sem mimo jezera opazila ljudi v debelih oblačilih, ki so ribarili na ledu pri minus 30 stopinjah.
"Ribolov na ledu je nekaj posebnega," je dejal moj voznik, ki je opazil mojo radovednost. Ko sem ga vprašala, zakaj ljudje ure in ure sedijo na jezeru, je preprosto odgovoril: "To je bistvo. To je kot terapija."
Liisa Kokkarinen, direktorica trajnostnega razvoja pri Visit Finland, poudarja, da wellness na Finskem ni povezan z luksuzom, kot je pogosto v drugih evropskih državah, temveč s povezavo z naravnimi in sezonskimi ritmi. "Gre za popolnoma drugačen pristop kot klasični wellness modeli."
Plavanje v jezeru Ranuanjarvi v mestu Ranua v Laponski. Foto: Depositphotos
Finska omogoča tako imenovano vsakodnevno pravico (jokaisenoikeudet), kar pomeni, da lahko vsakdo uživa v naravi, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča. Obiskovalci in domačini lahko pohajajo, kampirajo, smučajo, ribarijo ali nabirajo plodove, dokler ravnajo odgovorno. Kurjenje ognja na zasebnem zemljišču ni dovoljeno, medtem ko je nabiranje borovnic in drugih sadežev dovoljeno skoraj povsod.
Število tujih obiskovalcev na Laponskem hitro narašča. Leta 2022 so zabeležili nekaj več kot 1,5 milijona nočitev, do 2024 pa se je to povzpelo na več kot 2,1 milijona. Obisk Američanov se je kljub geopolitičnim napetostim ob meji z Rusijo skoraj podvojil. Tudi zanimanje za wellness raste; leta 2025 je že 30 odstotkov mednarodnih turistov vključevalo takšna doživetja v svoj obisk, kar je več kot leto prej.
Jesen ob jezerih. Foto: Depositphotos
Infrastruktura se prilagaja vse večjemu povpraševanju. Novembra je finska letalska družba Finnair napovedala redne lete dvakrat tedensko iz Bruslja in Züricha do Kittile, priljubljene destinacije severno od Arktičnega kroga, ter iz Pariza do Rovaniemija. V zadnjih dveh letih je na Laponskem odprtih najmanj 15 novih hotelov, ki pogosto nudijo savne in masažne kadi v sobah ter možnosti za aktivnosti, kot so pohodi s krpljami, plavanje v ledeni vodi in ribolov na ledu.
Polnočno sonce in večerno kopanje
Čeprav je zima še vedno glavni vrhunec turistične sezone, polnočno sonce privablja Fince v toplejših mesecih. Pozno spomladi in poleti skoraj neprekinjena svetloba omogoča pohodništvo, kolesarjenje, veslanje, rafting, kopanje v gozdu in plavanje pozno v noč. Ena bolj nenavadnih izkušenj je Arctic cocooning v gozdu HaliPuu pri Levi, kjer vodiči udeležence vodijo skozi sproščujoče vaje med sprehodom, nato pa jih pustijo, da se sprostijo v visečih mrežah. Ljubitelji joge lahko vadijo med severnimi jeleni na kmetiji Kujala, kjer so podloge nadomeščene z jelenjimi kožami.
Vadba med severnimi jeleni spada med nenavadne izkušnje, ki privlačijo obiskovalce. Foto: Depositphotos
Jesen oživi z barvitim listjem in priložnostmi za nabiranje gob in jagodičevja, kar po raziskavah blagodejno vpliva na duha in zmanjšuje stres. Ko zemljo pokrije sneg, se pozornost preusmeri na zimske športe, kot so smučanje, pohodi s krpljami in ribolov na ledu, savna pa ostaja nepogrešljiva za sprostitev po telesni aktivnosti.
Daniela Ercolini iz Salonki Travels Oy poudarja, da je ena največjih privlačnosti Laponske prav njen mir in tišina, ki ju nudijo skoraj nedotaknjene pokrajine brez večjih gradbenih posegov.
Finska različica luksuznega nastanitvenega doživetja v Laponski. Foto: Depositphotos
V Halo Igloos vodi pot, imenovana pot samote, do steklene kupole, kjer obiskovalci pozimi raziskujejo gozd s krpljami, prižgejo ogenj in opazujejo zvezde. Lahko se tudi srečajo s severnimi jeleni in tako vzpostavijo poseben stik z naravo. Veliki welness resorti in visoka tehnologija v Laponski nikoli niso bili v ospredju.
Za tiste, ki se ne želijo potopiti v ledeno vodo, so na voljo tudi mirnejši načini raziskovanja finskih jezer.
"Finski wellness prihaja naravnost iz narave," pojasnjuje Jermu Mehtäjärvi, lastnik Gáldu Hotel & Spa pri Saariselki. "Gre za notranje in zunanjo regeneracijo. Ljudje hodijo po gozdu, objemajo drevesa, ribarijo ali planinarijo, da najdejo mir. Prav tako je ključnega pomena, da si znajo vzeti čas za popolno sprostitev."
"Želimo, da obiskovalci začutijo tišino in spokoj Laponske. Sprostite se, usedite in prepustite pogled naravi," pojasnjuje. V sobah Gáldu Hotela ni televizije. Sama sem to občutila vsako jutro, ko sem sedela ob steklenem zidu v leseni restavraciji in uživala v skledah svežih jagod, nabranih v okoliških gozdovih.
"Pristnost, čistost in prostor so prava moč Laponske," dodaja Sanna Kärkkäinen iz Visit Rovaniemi. V svetu wellnessa, obsedenem s tehnologijo, nas to opominja, da zdravje in dolgo življenje izhajata iz narave, ne iz naprav.
Na jezeru Joutolampi sem vztrajala približno dvajset minut, preden me je zajel mraz. V neoprenu sem se počutila, kot da lebdim. Na kopnem sem se pridružila še štirim udeležencem ob ognju v kolibi, vsak s skodelico toplega domačega borovničevega soka v rokah. Pilot, ki je bil sprva skeptičen, zdaj ne more nehati pripovedovati o občutku lebdenja, v vodi je ostal celo štirideset minut.
Med plavanjem v temnem jezeru sem začutila olajšanje v spodnjem delu hrbta, napetost in stres vsakodnevnega novinarskega ritma pa sta preprosto izginila.
.webp){kind=icon}
