Denar je še vedno tabu tema: zakaj se še vedno sramujemo denarja?

V javnem prostoru se finančna pismenost še vedno večinoma omejuje na tehnične kategorije: obrestne mere, varčevanje, investicijske instrumente in donose. A knjiga Ne gre za denar, gre za nas (v izvirniku Ne radi se o novcu, radi se o nama) odpira širši, kompleksnejši okvir. Denar kot vprašanje vedenja, odgovornosti in odnosov do sebe, družine ter družbe. V pogovoru z avtorico Kristino Ercegović, serijsko podjetnico in poslovno svetovalko, je poudarek prav na tej dimenziji, ki finance postavlja izven zgolj številčnega konteksta.

Impulz za ukvarjanje s to temo ni bil strateško načrtovan, pravi za Bloomberg Adria. Po smrti staršev je Ercegović ugotovila, da so kljub izobrazbi in stabilnim prihodkom preminuli z dolgovi, nerešeno premoženje in prizadetimi družinskimi odnosi, povezanimi z dedovanjem. To izkušnjo je odprlo ključno vprašanje: ni odločilno, koliko zaslužimo, ampak, kako upravljamo s tem, kar imamo. "Znanje je pomembno, a vedenje je odločilno. In zelo pogosto vemo, kaj bi morali narediti, a se ne obnašamo v skladu s tem," poudarja.

Kristina Ercegović, avtorica knjige 'Ne gre za denar, gre za nas'.  Foto: Osebni arhiv

Ravnokar omenjena razlika med znanjem in delovanjem jo je usmerila k sistemskim konstelacijam, področju, s katerim se danes intenzivno ukvarja. Po njenem razumevanju finančno vedenje ni zgolj racionalna kategorija. Nanjo močno vplivajo podzavestni mehanizmi, transgeneracijski vzorci in globoko zakoreninjena prepričanja. "Samo pet odstotkov našega vedenja je zavestnega. S preostalim upravlja podzavest. Povsod, tudi pri denarju."

Knjiga zato ne ponuja le tehničnih nasvetov, temveč poskuša osvetliti širši kontekst finančnih odločitev.

Če ne upravljamo svojega denarja, bo denar upravljal nas

Ercegović poudarja, da so naše odločitve kombinacija osebnih vrednot, stopnje samozavesti, preteklih izkušenj, finančne in pravne pismenosti ter občutka lastne vrednosti. Posebej izpostavlja dimenzijo "prejemkov": koliko verjamemo, da si zaslužimo, kar je po njenem mnenju povezano tudi z zgodnjimi družinskimi odnosi. Kljub vsem zunanjim in notranjim dejavnikom je končna točka vedno enaka – akcija. "Na koncu je odločilno, kaj bomo storili in česa ne bomo."

V aktualnem ekonomskem okolju, zaznamovanem z inflacijo, rastjo življenjskih stroškov in tržno negotovostjo, postane ključno vprašanje finančna stabilnost. Ercegović meni, da upravljanja z denarjem ni mogoče delegirati. "Če ne upravljamo svojega denarja, bo denar upravljal nas." Finančna neodvisnost, še posebej žensk, je pri tem temeljna predpostavka osebne varnosti. Pričakovati, da bo država, partner ali dediščina dolgoročno rešila vprašanje finančne stabilnosti, je po njenem mnenju iluzija. Končna odgovornost, poudarja, vedno ostaja individualna.

Finančna svoboda? Foto: Depositphotos

Hkrati se med mlajšimi generacijami spreminja odnos do denarja. Bolj odprto se govori o vlaganju, uporabljajo se digitalne platforme in robo-svetovalci, dostop do informacij pa je širši kot kadarkoli prej. A spremembe niso enoznačne. Po eni strani narašča zavest, po drugi pa se še vedno opazijo vzorci izogibanja zastopanju lastnih pravic, tudi ko gre za dolgoročno pomembne finančne odločitve. Posledice takšnih odločitev, opozarja, se pogosto pokažejo šele pozneje. Družbena omrežja in digitalne vsebine dodatno zapletajo sliko. Nasveti o hitrem bogatenju, pasivnih prihodkih in uspehu "čez noč" lahko ustvarijo nerealna pričakovanja. "Življenjski zakoni so pogosto kot kmetijstvo: seješ, zalivaš, čakaš in šele nato pobiraš sadove."

Čeprav tehnologija pospešuje procese, biološki in psihološki ritem človeka ne sledi vedno tej dinamiki. Romantizacija podjetništva in finančnega uspeha, meni, lahko povzroči občutek neustreznosti pri tistih, ki so že pod pritiskom ali na robu izčrpanosti. Finančna svoboda, poudarja, ni rezervirana izključno za podjetnike in ne obstaja enoten model, ki bi veljal za vse.

Zakaj se še vedno sramujemo denarja?

Eden ključnih, a redko naslovljenih vidikov odnosa do denarja je sram. Med delom na portalu mojnovac je Ercegović opazila, koliko je denar še vedno tabu tema, tudi med javnimi osebnostmi. Čustva, kot sta sram in krivda, močno vplivajo na odločitve v zvezi s porabo, vlaganjem in upravljanjem premoženja. Paradoksalno je o denarju pogosto težje govoriti kot o drugih intimnih temah, čeprav finančni nesporazumi predstavljajo enega glavnih vzrokov partnerskih konfliktov in ločitev.

Denar je tudi vprašanje vedenja, odgovornosti in odnosa do sebe, drugih, družine ter družbe. Foto: Depositphotos

Meja med posameznikovo in sistemsko odgovornostjo ni enostavna. Sistem, vključno z izobraževalnim, še vedno premalo strukturirano pristopa k finančni pismenosti. Kot poudarja, pa končna odgovornost za osebne finance ostaja na posamezniku.

Najpogostejša napaka, ki jo ljudje delajo pri poskusu "popraviti" svoje finance, je odlašanje. Čakanje na trenutek večjih zaslužkov, preden začnejo varčevati ali investirati, pogosto vodi v začaran krog potrošnje. Povečanje prihodkov brez spremembe navad ne reši bistva problema. Ključno je razumeti lastne vrednote, realno oceniti premoženje in obveznosti ter določiti cilje, ki so usklajeni z osebnim življenjskim slogom. Šele takrat finančne odločitve pridobijo dolgoročno vzdržnost.

Če bi iz knjige izpostavili eno sporočilo, bi to bilo: upravljanje z denarjem ni vprašanje višine prihodkov, temveč zavesti in odgovornosti. Denar, kot navaja Ercegović, ima pet vidikov – zaslužek, varčevanje, investiranje, potrošnjo oziroma uživanje in doniranje. Neravnovesje nastane, ko je fokus zožen na enega ali dva segmenta. Finančna pismenost, zaključuje, ni privilegij izbranih, temveč veščina, ki se jo je mogoče naučiti in sistematično razvijati.