Anna Wintour se umika s položaja urednice ameriškega Vogue po 37 letih

Anna Wintour, dolgoletna urednica revije Vogue, je sporočila, da ta publikacija v lasti podjetja Condé Nast išče novega glavnega urednika za ZDA različico. Oseba, ki bo prevzela to na novo oblikovano pozicijo, bo vodila vsakodnevno urejanje časopisa, ki že desetletja velja za največjo avtoriteto v modni industriji in spodbujevalca modnih trendov.

Wintour, ki trenutno opravlja funkcije globalne urednice Vogue in glavne urednice Condé Nast, je prevzela razširjene odgovornosti pred štirimi leti, po veliki reorganizaciji podjetja. Ostali trgi - vključno z Japonsko, Veliko Britanijo in Francijo - že imajo svoje glavne urednike.

Kdo je ženska, ki je spremenila modno novinarstvo in industrijo

Anna Wintour je eno najvplivnejših imen v zgodovini modne industrije. Rojena je bila v Londonu leta 1949. Kariero je začela v britanskih modnih in lifestyle revijah, preden je bila leta 1988 imenovana za glavno urednico ameriškega Vogue - pozicijo, ki jo je opravljala neprekinjeno celih 37 let. Pod njenim vodstvom je Vogue prerasel iz elitnega modnega časopisa v velikana, ki oblikuje okus, kariere in industrije.

Vstop v modno industrijo je bil zanjo poln izzivov, čeprav je že mlada vedela, kaj si želi. Moda jo je začela zanimati pri 15 leti, ko ji je oče, sicer urednik britanskega Evening Standarda, priskrbel prvo službo v vplivni trgovini Biba. Po šolanju v severnem Londonu se je vpisala na usposabljanje pri Harrodsu, medtem ko je hkrati obiskovala modne tečaje, vendar jih je kmalu zapustila z izjavo, da se moda bodisi zna bodisi ne zna.

Prvo prakso v časopisih je opravila pri delu v kontroverzni reviji Oz. Leta 1970, ko se je Harper's Bazaar UK spojil s časopisom Queen, je Wintour začela kariero kot asistentka urednika in takrat jasno sporočila, da želi biti urednica Vogue. Po sporu s tekmico se je preselila v New York in nadaljevala delo kot modna urednica pri Harper's Bazaaru, vendar so ji odpovedali službo zaradi njenih inovativnih pristopov.

Kasneje je delala kot modna urednica pri reviji Viva, nato pa se je po kratkem premoru in zvezi s francoskim producentom vrnila na sceno kot modna urednica časopisov Savvy in New York Magazine, kjer je prvič pokazala talent za takrat inovativen spoj mode in slavnih osebnosti na naslovnicah.

Leta 1983 se je pridružila Condé Nastu, kjer je po pogajanjih sprejela pozicijo kreativne direktorice Vogue, leta 1985 pa je postala urednica britanskega Vogue, kjer je uvedla velike spremembe in si prislužila vzdevek "Nuclear Wintour" zaradi svoje odločnosti in strogosti. Njene inovacije so časopis usmerile proti sodobni, poslovni ženski, drugačni od tradicionalnega vzorca občinstva, ki je bralo to vrsto revij. Nato je prevzela časopis House & Garden v New Yorku in drastično spremenila njegov koncept, vendar brez uspeha. Leto dni kasneje, leta 1988, je postala urednica ameriškega Vogue, kjer je uspela časopis vrniti na vrh modnih revij z uporabo svoje formule močnega povezovanja mode s slavnimi osebnostmi.

Wintour je znana po svojem prepoznavni bob pričeski, črnih očalih in brezkompromisnem uredniškem stališču. V svetu mode je bila njena presoja pogosto pomembnejša od tržnih trendov, kariere oblikovalcev, fotografov, modelov in urednikov pa so v veliki meri odvisne od njenega odobravanja. Pomagala je uveljaviti številne oblikovalce  - od Johna Galliana in Alexandra McQueena do Marca Jacobsa in Toma Forda - s prepoznavanjem talenta, preden je postal globalno prepoznan in sprejet.

Wintour je bila tudi ključna figura pri premoščanju razlike med visoko modo in popularno kulturo. Vogue je pod njenim vodstvom začel prikazovati pop zvezde, igralke in kulturne ikone na naslovnicah namesto izključno modelov. Ta strategija je redefinirala vlogo modnih revij v širšem medijskem prostoru.

Njena moč pa presega tiskane medije. Kot dolgoletna predsednica Met Gala - najpomembnejšega modnega dobrodelnega večera na svetu - je Wintour dogodek spremenila v spektakel, ki združuje umetnost, modo, politiko in slavne osebnosti. Pod njenim nadzorom je Met Gala zrasla iz newyorške kulturne niše v globalni kulturni fenomen.

Leta 2020 je bila imenovana za glavno urednico (Chief Content Officer) Condé Nasta z nalogo vodenja uredniških strategij vseh blagovnih znamk podjetja po svetu. Na tem položaju je imela ključno vlogo pri preobrazbi tradicionalnega založništva k digitalnim in multimedijskim platformam.

Kljub kontroverznosti, kritikam, da spodbuja ekskluzivnost in elitizem v modi, ter občasnim napetostim v uredništvu, je njen vpliv nesporen. Za mnoge Anna Wintour ni le urednica - ona je institucija.

Umik z vsakodnevnih dolžnosti pri Vogue ne pomeni konca njenega vpliva.

Kot ženska, ki je desetletja narekovala ritem modne industrije, ostaja simbol neomajnega okusa, uredniške vizije in kulture. Po navedbah ostaja na čelu vseh blagovnih znamk podjetja globalno - vključno z Wired, Vanity Fair, GQ, AD, Condé Nast Traveler, Glamour, Bon Appétit, Tatler, World of Interiors, Allure in drugimi, z izjemo New Yorkerja. Vse te znamke so del medijskega imperija družine Newhouse.

Po objavi te odločitve se je Wintour, zvesta svojemu legendarnemu slogu, pojavila v cvetličnem topu, krilu v enakem vzorcu in svetlo rumenih sandalih, sedeč v prvi vrsti na reviji Marca Jacobsa za jesen 2025 med Tednom mode v New Yorku pred nekaj dnevi.

Snemajo nadaljevanje filma, ki je za vedno spremenil pogled na svet mode

Prav njen značaj je služil kot navdih za slavno urednico Mirando Priestly, ki jo je Meryl Streep mojstrsko odigrala v filmu 'Hudič nosi Prado' iz leta 2006, posnetem po romanu Lauren Weisberger, nekdanje Wintourine asistentke pri Vogue. Zgodba spremlja mlado in ambiciozno dekle (Anne Hathaway), ki vstopi v svet visoke mode pod vodstvom zastrašujoče šefice. Streepova je za to vlogo prejela nominacijo za oskarja, lik Mirande Priestly pa je postal sinonim za neusmiljene šefe v kateri koli industriji.

Zanimivo je, da Wintour ni bila vedno navdušena nad povezovanjem svojega imena s tem likom. Ob eni priložnosti je izjavila, da je film "fikcija", vendar je dodala, da spoštuje način, kako prikazuje trud in predanost, potrebna za urejanje revije.

V trenutku, ko Wintour zapušča svojo dolgoletno funkcijo glavne urednice ameriškega Vogue, je podjetje 20th Century Studios potrdilo, da dela na nadaljevanju filma. Režijo ponovno podpisuje David Frankel, vloge pa ponovno igrajo Meryl Streep, Anne Hathaway, Stanley Tucci in Emily Blunt, katere kariera se je začela prav zaradi tega filma. Po dostopnih informacijah se je Kenneth Branagh pridružil igralski ekipi drugega dela, ki ima delovni naslov The Devil Wears Prada 2.

Urednica je znana tudi po uživanju številnih privilegijev, vključno z vožnjo v Mercedes-Benz S-razreda z zasebnim voznikom, tako v New Yorku kot v tujini, ter mesečnim proračunom za nakupovanje v višini 200.000 dolarjev, kakor tudi bivanjem v Coco Chanelovem apartmaju hotela Ritz v Parizu med evropskimi Tedni mode.

Predsednik Condé Nasta, Samuel Irving Newhouse Jr., ji je zagotovil brezobrestno posojilo v višini 1,6 milijona dolarjev za nakup hiše v newyorškem Greenwich Villageu. Njena plača je bila enako impresivna kot njen vpliv - leta 2005 je dosegla dva milijona dolarjev letno.