Naročili so mi, naj bom na letališču malo po pol šesti zjutraj, čeprav bo čartersko letalo z rimskega Fiumicina po urniku poletelo šele čez nekaj ur. Naše elektronske naprave so že šle skozi varnostni pregled, prtljaga pa bo na cilj prispela le, če bo opremljena s posebnimi prtljažnimi oznakami, pripravljenimi vnaprej. V naslednjem tednu se bo skoraj vsak dan začel še pred sončnim vzhodom, jasno pa so nam dali vedeti: če zamudim zbor, konvoj ne bo čakal.
Zakaj takšna disciplina? Čaka me teden dni potovanja z eno najbolj prepoznavnih osebnosti na svetu, vsaj za več kot 1,4 milijarde katoličanov. In Vatikan pri tem ničesar ne prepušča naključju.
Na enem svojih prvih papeških potovanj se papež Leon XIV., ki je na položaju nekaj več kot leto dni, odpravlja v Madrid, Barcelono in na Kanarske otoke. Spremljalo ga bo približno 80 akreditiranih novinarjev iz papeškega novinarskega spremstva.
V prihodnjem tednu bomo slišali njegova stališča o številnih perečih vprašanjih, ki zadevajo Katoliško cerkev in širši svet: od migracij, duševnega zdravja, nasilja nad ženskami in zlorab v duhovniških vrstah do potrebe po svetovnem miru ter njegovega najnovejšega opozorila o tveganjih, ki jih prinaša umetna inteligenca (AI).
A najprej moramo tja sploh priti, kar je precejšen logistični zalogaj. Potovanja in dogodki v tem tednu bodo po ocenah stali 26 milijonov evrov oziroma 30 milijonov dolarjev, večino stroškov pa bodo pokrile zasebne donacije. Novinarji si pot in nastanitev plačamo sami. Obisk bo imel opazen učinek tudi na špansko gospodarstvo. Po poročanju časnika Expansión naj bi papežev obisk skupaj prispeval približno 200 milijonov evrov, največ Madridu, okoli 120 milijonov. Portoriški zvezdnik Bad Bunny, ki je po naključju v istem času na turneji v Madridu, bo lokalnemu gospodarstvu prav tako prinesel več sto milijonov evrov, vendar ta znesek vključuje tudi približno 75 milijonov evrov od prodaje vstopnic. Papeževi nastopi so brezplačni.
Na papeško letalo se vkrcam skupaj z več deset novinarji, med katerimi so mnogi že potovali s prejšnjimi papeži. Zame pa je vse novo. Razveseli me, ko vidim, da je na vzglavnikih vatikanski grb. Usedem se nekje proti sprednjemu delu letala, nekaj trenutkov pozneje pa zaslišim nekoga iz osebja Svetega sedeža, osrednjega vodstvenega organa Katoliške cerkve, kako prišepne, da se je papež vkrcal. Nagnem se proti prehodu in še ujamem pogled na njegovo belo papeško kapico v prvi vrsti, tik preden kabinsko osebje zagrne zavese in pobožne loči od preostale druščine.
Vkrcanje in dogajanje na letalu. Foto: Flavia Rotondi/Bloomberg
A Leon ne ostane dolgo na svojem sedežu. Približno uro pred pristankom se voditelj Katoliške cerkve pojavi med nami, se sprehodi po prehodu in nas pozdravi enega za drugim. V pogovorih z novinarji brez težav preklaplja med angleščino, španščino in italijanščino ter z njimi govori v njihovih maternih jezikih. Nekateri pogovori so resni, denimo vprašanja o vojni ZDA in Izraela v Iranu, ki je povzročila napetosti med prvim papežem, rojenim v ZDA, in predsednikom Donaldom Trumpom.
Eden od novinarjev ga vpraša o podpredsedniku JD Vanceu, katoliškem spreobrnjencu, ki se je pri opredelitvi iranskega konflikta kot "pravične vojne" skliceval na svetega Avguština. Leon, ki je tudi sam avguštinec, se s takšno rabo svojega teološkega vzornika odločno ne strinja. "Mislim, da je bilo že zelo jasno povedano: tam ni pravične vojne," pove novinarjem. "Težava je v tem, da teorija pravične vojne izhaja iz preteklih stoletij. Sploh ni upoštevala orožja in uničevalne moči, ki ju ima človek danes."
A med pozdravljanjem se tudi šali. Pripomni, da bo v Madridu težko tekmovati z Bad Bunnyjem, ki ima tam istočasno niz koncertov. "Če bodo ljudje postavljeni pred vprašanje: 'Bi šli raje gledat Bad Bunnyja ali papeža?', mislim, da se jih bo veliko odločilo za Bad Bunnyja," pravi. "A mislim, da jih bo nekaj vendarle prišlo tudi zaradi papeža." Nekateri bodo videli oba, Bad Bunny pa bo pozneje z Leonom celo delil trenutek stran od kamer, čeprav tega takrat še nismo vedeli.
Papež Leon v papamobilu pred mašo v Madridu na svoj prvi dan v Španiji, 6. junija. Foto: Dan Kitwood/Getty Images
Z izbiro Španije za svoje odmevno potovanje bo Leon nagovoril široko in raznoliko občinstvo prav v trenutku, ko ga njegova previdnost do umetne inteligence in človeku naklonjeno stališče do migracij lahko postavljata na pot trka z ZDA. Trumpova administracija je v zadnjih mesecih do njega vse bolj zadržana oziroma nejevoljna. Leon pri tem vztraja pri svojih stališčih, a se ne spušča v dolgotrajno obračunavanje s predsednikom. Kritičen je bil tudi do evropskega hitenja v ponovno oboroževanje po ruski invaziji na Ukrajino, saj opozarja, da takšna poraba jemlje sredstva izobraževanju in zdravstvu.
Ob pristanku v Madridu nas pričaka navdušeno vzdušje. Množice z nadvozov pozdravljajo papeški konvoj, družine in redovnice dvigajo velike transparente dobrodošlice. Posebej mladi v Španiji ga sprejmejo skoraj kot rock zvezdnika. V soboto zvečer se na Plazi de Lima zbere približno 500.000 ljudi, tako da papež Leon po številkah res prehiti Bad Bunnyja. Njegovi madridski koncerti so bili namreč omejeni na približno 60.000 obiskovalcev na večer. Maša na prostem naslednji dan pritegne okoli 1,2 milijona ljudi. Papež je pri 70 letih za to vlogo razmeroma mlad, zato z lahkoto govori o glasbenih idolih, športnih ekipah in celo o nesmiselnem internetnem memu "6–7".
Vendar njegova povezanost z mladimi ne temelji le na kulturnih referencah. Med obiskom govori tudi o tesnobah in ranljivosti, s katerimi se soočajo najmlajše generacije. Na barcelonskem stadionu Olímpic Lluís Companys, glavnem prizorišču poletnih olimpijskih iger leta 1992, ki danes gosti velike koncerte in športne dogodke, se ne izogne niti vprašanju o depresiji. "Pomembno je priznati, da je duševno zdravje vse bolj ogroženo prav v družbah, ki se imajo za napredne," pravi. "To kaže, da je z določeno predstavo o napredku nekaj globoko narobe, saj ljudi izpostavlja pritiskom, pričakovanjem in napetostim, ki rušijo zdravo ravnovesje."
Papež Leon se 6. junija na Plazi de Lima v Madridu udeleži molitvenega bdenja z mladimi. Fotograf: Pablo Cuadra/Getty Images
Na kanarskem delu poti se v ospredje postavijo migracije. V pristanišču Arguineguín, eni glavnih točk prihoda za prosilce za azil, ki čez Atlantik iščejo boljše življenje, papež ostro obsodi krutost tistih, ki izkoriščajo njihovo stisko. "Tudi danes v teh morjih prežijo pošasti: mafije, ki služijo z obupom, trgovci z ljudmi, ki zasužnjujejo ženske in otroke, ter tisti, katerih brezbrižnost dopušča, da revne pogoltneta izkoriščanje ali pozaba." Nagovori tudi evropsko vest, "ki ne more trditi, da zagovarja človekovo dostojanstvo, medtem ko se privaja na to, da Sredozemlje in Atlantik postajata neoznačeni grobišči".
Pogovor pa lahko že v naslednjem trenutku zavije v lahkotnejšo smer. Na eni od postaj Leon, ki naj bi redno igral tenis, šport poveže s človeško dostojnostjo in poštenim odnosom do drugih. "Pomislimo, koliko se je spoštovanja do nasprotnika naučilo na igrišču, ne v predavalnici. Koliko športnikov nas uči, kako izgubiti brez sovraštva, zmagati brez poniževanja drugih in po padcu znova vstati," pravi nekega popoldneva na srečanju s španskimi predstavniki športa in kulture. Dva državna športna prvaka mu nato podarita lopar za badminton.
Ko skušam držati korak s kolono, ki se ob zavijanju siren seli z enega dogodka na drugega, primerjam vtise z izkušenimi vatikanskimi dopisniki, znanimi kot vaticanisti. Več jih pravi, da je to potovanje v primerjavi s tistimi, na katerih so spremljali papeža Frančiška, razmeroma enostavno za pokrivanje. Leon vsaj za zdaj ne improvizira toliko. Frančišek je pogosteje zapuščal pripravljeno besedilo in kršil protokol: ustavil je kolono, da bi se neposredno srečal z ljudmi, ali pa je, na nejevoljo organizatorjev, tik pred zdajci prestavil načrtovani govor.
A sklepni del poti vendarle prinese nepričakovan zasuk. Vkrcamo se na letalo za vrnitev in se pripravimo na najbolj pričakovani ritual vsakega papeškega potovanja: novinarsko konferenco med letom. Vprašanja med dopisnike razdelijo z žrebom, po eno za vsako od najbolj zastopanih jezikovnih skupin. Toda ravno, ko se prižgejo kamere, kapitan sporoči, da ima letalo tehnično težavo s sistemom za zagon motorjev. Odhod je preložen za nedoločen čas.
Takrat na pomoč priskoči španski kralj Felipe VI., ki je prišel papeža uradno pospremit. Papeža pospremi z letala do svojega kraljevega Falcona, nam pa ostane skoraj nadrealističen prizor: papežev dolgi sprehod po letališki ploščadi.
Papež Leon se 12. junija vkrcava na letalo, ki mu ga je po zamudi pri vzletu prvega letala ponudil španski kralj Felipe VI. (skrajno levo). Fotograf: Jorge Guerrero/AFP/Getty Images
Novinarsko spremstvo zadnje ure preživi v letališkem salonu, kjer čaka na nadomestno letalo iz Madrida. Hrane ne zmanjka, osebje lepo skrbi za nas, a z vsako uro postaja bolj jasno: brez papeža na krovu smo samo še običajni obtičali potniki na terminalu, ki upajo, da bodo ujeli naslednji let domov.
__
Prispeval je še Daniel Basteir - Bloomberg.
.webp){kind=icon}
