Martinovanje: večna ljubezen Slovencev do vina

Vinarstvo je del zgodovine in sodobnega vsakdana Slovenije. Zametki vinogradništva na območju današnje Slovenije segajo v 3. in 4. stoletje pred našim štetjem, pridelava vina pa ima v Sloveniji izrazit kulturni in gospodarski pomen. Enolog Dušan Terčelj je o vinu in Slovencih zapisal: "Vino je državotvorno." Vinarstvo na Slovenskem pa ne doseže večjega pomena kot na god sv. Martina ali martinovo, na dan, ko iz mošta nastane vino.

Praznovanje martinovega ali martinovanje se po celotni državi tradicionalno praznuje 11. novembra. Martinovanje je praznik, posvečen novemu vinu, zahvala za dobro letino in pomeni konec dela na polju. Do tega dne se mošt namreč obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. Ob praznovanju potekajo tudi ob pojedinah, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi in mlinci.

Najodmevnejše javno praznovanje martinovega je v Mariboru, kjer se na ta dan zvrsti tudi do 20.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Mariborsko martinovanje bo letos raztegnjeno na petek in soboto in se bo dogajalo na dveh prizoriščih. V Ljubljani organizirajo martinovo praznovanje v soboto na Ljubljanski vinski poti med 10. in 17. uro, martinovanje na Krasu, ki je znano kot največje martinovanje po površini, pa bo letos prvič segalo čez mejo, je poročal Siol.net.

Vino v številkah

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so slovenski vinogradniki lani obdelovali 14.396 hektarjev vinogradov, v katerih je raslo skoraj 57 milijonov trsov. V Sloveniji prevladujejo bele sorte grozdja, ki predstavljajo približno 70 odstotkov vseh površin. Slovenski vinogradniki naj bi letos na približno 14.4000 hektarjih vinogradov pridelali približno 76.500 ton grozdja, povprečno gospodinjstvo pa je za nakup vina v 2022 porabilo 51 evrov oziroma 0,2 odstotka vseh porabljenih sredstev v tistem letu. V Sloveniji prevladujejo bele sorte grozdja, ki predstavljajo približno 70 odstotkov vseh površin.

V trgovini je bilo v lanskem letu za liter namiznega vina potrebno odšteti povprečno 2,19 evrov, za liter kakovostnega pa 4,70 evra. Cene vina v gostinskih lokalih so bile veliko višje, tako smo na primer v gostinskem lokalu za liter kakovostnega vina morali odšteti 17,64 evra, še dodajajo na SURS-u.

Slabo leto za vinogradnike

Mednarodna organizacija za vino OIV je nedavno predstavila prve ocene svetovne proizvodnje vina za leto 2023. Na podlagi informacij, zbranih o 29 državah, ki so leta 2022 predstavljale 94 odstotkov svetovne proizvodnje, je svetovna proizvodnja vina leta 2023 ocenjena med 241,7 milijona hektolitrov in 246,6 milijona hektolitrov, s srednjo oceno 244,1 milijona hektolitrov. To pomeni sedem odstotno zmanjšanje v primerjavi z že tako podpovprečnim obsegom iz leta 2022. Kljub temu pri letošnjih številkah proizvodnje vina potrebna previdnost, saj določene velike države, kot je Kitajska, še niso objavile svojih podatkov.

BloombergAdria.com

 

Po podatkih Mednarodne organizacije za vino bi to bila najmanjša proizvodnja po letu 1961, celo manjša od zgodovinsko majhne proizvodnje v letu 2017. Razlog za tako nizko proizvodnjo je moč pripisati znatnemu zmanjšanju proizvodnje v vodilnih državah proizvajalkah vina na obeh poloblah sveta.

Na južni polobli naj bi bil obseg proizvodnje vina precej pod vrednostmi iz leta 2022. Avstralijo, Argentino, Čile, Južnoafriško republiko in Brazilijo so močno prizadele neugodne vremenske razmere. Medtem ko so države južne poloble zabeležile medletna nihanja med -10 in -30 odstotkov, so na severni polobli Italijo, Španijo in Grčijo v rastni sezoni prizadele slabe podnebne razmere.

Le ZDA in nekaj držav Evropske Unije, kot so Nemčija, Portugalska in Romunija, so imele ugodne podnebne razmere, ki so omogočile povprečno ali nadpovprečno količino proizvedenega vina. Trg vrhunskih vin, ki ga predstavlja indeks Liv-ex Fine Wine 50, se je v zadnjem letu tako zmanjšal za 12,1 odstotka.

Podnebne razmere prizadele tudi slovenske vinarje

Obilne padavine in uničujoča toča so v juliju povzročile ogromno škodo v vinogradih, o največji škodi so poročali na Štajerskem. Nekateri vinarji so ostali povsem brez grozdja, zaradi poškodb na trsih pa lahko pričakujemo zmanjšan pridelek tudi prihodnje leto.

Najmanj prizadeta je bila Primorska regija, kjer so se vinarji sicer soočili s škodo, ki sta jo povzročila veter in sončni ožig, a v manjšem obsegu. Toča na primer ni poškodovala vinogradov Vinakoper, kjer so za Slovenske novice povedali, da pričakujejo količinsko dobro letino.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar