.webp){kind=icon}
Zaposleni v ameriški investicijski banki Goldman Sachs in drugih ameriških bančnih velikanih vedo, da jih njihovi šefi po obdobju pandemije želijo spet videti v pisarnah. Kljub temu pa mnogo njihovih kolegov v evropskih bankah približno polovico delovnega časa dela od doma. Njihovi delodajalci namreč menijo, da je fleksibilnost konkurenčna prednost.
Vseh 12 največjih evropskih bank, ki jih je anketiral Bloomberg, zaposlenim še naprej dovoljuje delo na daljavo nekaj dni na teden. V največji švicarski banki UBS Group vidijo hibridno delo celo kot "vabo za nadarjene kadre" ameriških konkurentov, je Bloombergu zaupal neimenovani vir.
Švicarska banka se je namreč zavezala, da bo zaposlenim ponudila možnost hibridnega dela. Približno tri četrtine zaposlenih imajo podpisane pogodbe, ki jim omogočajo omenjeno prožnost, je dejal tiskovni predstavnik banke. Podobno so tudi v francoski Societe Generale, španski Banco Santander in ING Groep z Nizozemske navedli, da jim fleksibilnost delovnih mest pomaga pri privabljanju in ohranjanju najboljših kadrov.
Povsem drugačen pristop ima Goldman Sachs, ki je bil med prvimi podjetji na Wall Streetu, ki so svojim zaposlenim zapovedali vrnitev v stolpnice na Manhattnu. Tudi njihov konkurent Morgan Stanley je po letošnjem prazniku dela v ZDA začel opuščati posebne ukrepe za omejitev širjenja covida-19. Tiskovni predstavnik Goldman Sachsa omenjene politike banke ni želel komentirati.
Pri zaposlenih naletijo na odpor
Fleksibilnost dela je v Evropi večja, a se razlikuje glede na določena delovna mesta. Bančni analitiki so tako v pisarnah več časa kot informatiki. Pri Deutsche Bank je praksa na primer takšna, da lahko osebje dela na daljavo do 40 odstotkov časa, v izjemnih okoliščinah celo 60 odstotkov časa. Tudi v skupini Société Générale, ki ima sedež v Franciji, so se leta 2021 strinjali s podobnim pristopom za svoje osebje.
Ob tem banke s sedežem v ZDA poskušajo v pisarne ponovno privabiti tudi zaposlene v britanskih in evropskih izpostavah, pri čemer pogosto naletijo na odpor, pravi Christine Armstrong, ki raziskuje svet dela. "Slišimo, da kandidati za zaposlitev v nekaterih primerih dosegajo 50-odstotno skladnost z potencialnim delodajalcem, pa se preprosto ne javljajo," pravi Armstrong.
Kot opaža Armstrong, je vztrajanje pri zahtevi za vrnitev zaposlenih v pisarne drago. Zaposleni namreč pričakujejo višje plače, večje je tudi tveganje, da si bodo poiskali drugo zaposlitev. "Vsakič, ko spodbudite zaposlene, da se vrnejo v pisarno, povečate svoje stroške zaposlovanja in možnost, da bodo ljudje odšli," je za Bloomberg poudarila Armstrong.
Na drugi strani pa evropske banke cenijo vrednost vrnitve zaposlenih na fizične sestanke za nekaj dni v tednu. V banki Credit Suisse želijo na primer zagotoviti, da so zaposleni "še naprej povezani s pisarno in porabijo nekaj delovnega časa za sodelovanje in team building", so pojasnili.
Banke kupujejo celo opremo za delo od doma
Evropske banke ne ponujajo samo večje fleksibilnosti; vse več evropskih bank zaposlenim dobavlja tudi opremo za delo od doma. Španska banka Banco Bilbao Vizcaya Argentaria zaposlenim zagotovi telefon in prenosni računalnik ter na zahtevo tudi stol, zaslon, miško in tipkovnico.
Pri nizozemski banki ABN Amro Bank so med drugim zapisali, da zaposleni nekatere naloge bolje opravijo v fizičnem okolju, spet druge pa je "bolje opraviti v mirnejšem prostoru" – ne glede na to, ali je to doma ali v pisarni. Osebje se vrača v pisarne, vendar "še ne s hitrostjo, kot smo pričakovali", je dejal Jarco de Swart, tiskovni predstavnik ABN Amro. "Očitno del našega osebja dobro dela predvsem od doma," dodaja.
