.webp){kind=icon}
Zavarovalna skupina Sava je v prvem polletju letošnjega leta ustvarila 28,9 milijona evrov čistega dobička, kar je za tretjino manj kot v istem obdobju lani, predvsem zaradi večjega števila avtomobilskih nesreč in visoke inflacije.
Manjši čisti dobiček je bil pričakovan, so v sporočilu za javnost zapisali pri Savi, vendar je bilo to zmanjšanje predvsem posledica ponovnega povečanja škodne pogostosti pri avtomobilskih zavarovanjih na raven pred pandemijo, visoka inflacija pa je povzročila znatno povečanje škod in škodnih rezervacij. Poleg tega so skupino prizadele škode zaradi ujm in drugih posamičnih večjih škodnih primerov.
Ali se večje slovenske zavarovalnice dejansko soočajo z vse večjim številom škodnih primerov, ki zmanjšujejo dobiček, bo jasno v četrtek, ko bo podatke o poslovanju objavila Zavarovalnica Triglav. Dejstvo pa je, da inflacija vpliva na poslovanje in življenje na skoraj vseh frontah, od bank in nefinančnih ustanov, pa do vedenja potrošnikov, ki so vse bolj previdni pri manjših in večjih nakupih, in do države, ki ukrepa in obljublja nove posege, da bi ublažila posledice draginje.
Preberi še
NLB v prvem polletju podvojila dobiček
NLB je v prvem polletju več kot podvojila dobiček po davkih kljub zahtevnim pogojem, ki so zaznamovala vedenje potrošnikov.
11.08.2022
Ciklus prenosa cen lahko traja
"Inflacija se preko nabave novih zalog počasi pomika proti končnemu kupcu, tako da v večini primerov proizvajalci že čutijo posledice, na potrošniški strani pa se lahko na posameznih segmentih razmere še nekoliko zaostrijo. Vpliv višje cene elektrike, plina in energentov ter tudi suše lahko še pričakujemo, medtem ko določena področja, kot so na primer industrijske kovine že kažejo znake ohlajanja," je v komentarju za Bloomberg Adria zapisal Matej Šimnic, direktor analiz pri podjetju Capital Genetics v Ljubljani. "Vsi omenjeni vplivi potrebujejo kar nekaj časa, da se prelijejo skozi sistem, vendar zadnji trendi kažejo, da se cene umirjajo in da so stroški surovin za nekatera podjetja danes precej nižji kot pa v začetku poletja."
Poslovni prihodki zavarovalne skupine Sava, ki ima svoje enote na Hrvaškem, v Srbiji, na Kosovu in v Severni Makedoniji, so v tem obdobju znašali 364,2 milijona evrov in predstavljajo 52 odstotkov načrtovanih prihodkov na letni ravni, so še sporočili iz Save, ki jo vodi predsednik uprave Marko Jazbec.
Vpliv razmer na finančnih trgih
Kombinirani količnik skupine v višini 92,3 odstotka je ostal v okviru načrtovanega. K temu je prispevalo tudi dobro poslovanje pozavarovalnega odseka, ki je zaradi višjih premij, ugodnega škodnega razvoja vseh pogodbenih let in učinkovite pozavarovalne zaščite svoj zavarovalno-tehnični rezultat v drugem četrtletju povečal za 4,3 milijona evrov.
Zaradi razmer na finančnih trgih se je znižala vrednost sredstev in kapitala skupine, vendar so se tržne razmere v juliju delno izboljšale. Donosnost lastniškega kapitala na letni ravni je v tem obdobju znašala 12,1 odstotka, so še sporočili iz Save.
Bloomberg
Delnica Save je nekoliko upadla na 24,30 evra, kažejo podatki Ljubljanske borze. Pred letom dni je bilo za delnico Save treba odšteti 28,30 evra.
Skupina je v prvem polletju z obsegom 433 milijona evrov povečala kosmate premije za 4,5 odstotka glede na enako obdobje lanskega leta. Največja rast je bila dosežena v premoženjskem odseku, v Sloveniji za 4,9 odstotka, v tujini pa so se premije povečale celo za 16,3 odstotka. Višje kosmate premije izvirajo predvsem iz avtomobilskih zavarovanj zaradi večjega števila prodanih zavarovanj in rasti povprečne premije.
Inflacija in drugi kazalniki
Zvišane zahtevane donosnosti na finančnih trgih so zmanjšale vrednost naložbenega portfelja in njegove donosnosti v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta.
Kot je dejal Matej Šimnic iz Capital Genetics, je inflacija še vedno lahko problem, pa tudi razvoj drugih makroekonomskih kazalnikov.
"Inflacija tako še vedno ostaja skrb, vendar ne toliko zaradi strahu pred novo rastjo - izjema so seveda elektrika in plin-, ampak bolj iz vidika, kako bo s povpraševanjem ob trenutnih cenah, obrestnih merah in drugih makroekonomskih dejavnikih," je dejal Šimnic.
Sloveniji in Evropi se obeta dražji denar, saj je Evropska centralna banka prejšnji mesec prvič po 11 letih dvignila ključne obrestne mere, da bi zajezila inflacijo. Indeks potrošniških cen v Sloveniji je v juliju, kot kažejo podatki Statističnega urada, poskočil na 11 odstotkov, junija je bil na ravni 10,4 odstotka.
