Kakšen je vpliv farmacevtov na slovenski BDP

Če odgovorimo na kratko – vsekakor je vpliv farmacevtskih podjetij pri nas manjši kot na Danskem, kjer farmacevti proizvajajo priljubljeno zdravilo za hujšanje. A pomen farmacevtov za slovensko gospodarstvo raste. Sektor biotehnologije s farmacijo trenutno predstavlja nekaj več kot šest odstotkov slovenskega BDP, po oceni zavoda Biotech Hills pa bi lahko do leta 2030 zrasel na slabo desetino BDP.

"Lani sta dve generični družbi Krka in Lek skupaj ustvarili 1,5 milijarde evrov dodane vrednosti neposredno, še približno milijardo evrov pa posredno svojim dobaviteljem v Sloveniji," ocenjuje glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc. 

"Obe farmacevtski skupini krepita svojo proizvodnjo v Sloveniji, vendar njuna rast ne more pomembno vplivati na slovenski BDP zaradi relativno omejenega pomena v BDP," pojasnjuje Ivanc. Vseeno pa pričakuje, da se bo njun pomen v slovenskem BDP zlagoma povečeval tudi v prihodnosti.

Na Danskem farmacevti odgovorni za polovico gospodarske rasti

Pomen farmacevtov pri nas je torej manjši kot v nordijski državi, kjer cveti industrija zdravil, ki je znana predvsem po zdravilih za hujšanje podjetja Novo Nordisk in cepivu proti opičjim kozam (mpox) podjetja Bavarian Nordic. Lani, ko je bila Danska ena najhitreje rastočih držav v zahodni Evropi, so bili farmacevti odgovorni za polovico gospodarske rasti.

"Farmacevtska podjetja igrajo nesorazmerno veliko vlogo v danski industrijski proizvodnji, kar povzroča velika nihanja v številkah BDP iz četrtletja v četrtletje," je za Bloomberg pojasnil Palle Sorensen, glavni analitik pri Nykreditu. Glede na podatke, objavljene v začetku tega meseca, se je proizvodnja danskih farmacevtov v minulem četrtletju povečala za 8,5 odstotka, kar je rezultiralo v 0,6-odstotni rasti danskega BDP v drugem četrtletju.

Po poročanju tujih medijev je maja letos tržna vrednost družbe Novo Nordisk dosegla 570 milijard dolarjev, s tem pa je presegla celotno dansko gospodarstvo, kar ustvarja "tveganje Nokie" za Dansko. Po zadnjih podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danski farmacevtski sektor še v letu 2021 neposredno predstavljal štiridanskega BDP-ja, kar je denimo nekoliko manj od sektorja ladjarstva, ki je dosegel pet odstotkov BDP.

Kos pogače tudi za Krko in Lek?

Ob velikem povpraševanju po zdravilih za hujšanje in dejstvu, da je nekaterim starejšim zdravilom v razredu GLP-1 patent že pretekel, nas je zanimalo, ali bodo po kosu pogače posegli tudi v Krki in Leku.

Kot pravijo v novomeškem farmacevtu, s proizvodnjo farmacevtskih izdelkov sledijo svetovnim gibanjem in pričakovanjem porasta določenih vrst bolezni, ki pestijo sodobnega človeka. "Danes se poleg osrednje palete zdravil, ki obsega izdelke za zdravljenje srčno-žilnih bolezni, bolezni prebavil in osrednjega živčnega sistema, najbolj osredotočamo na razvoj zdravil iz terapevtskih skupin, ki povzročajo in bodo povzročale največ zdravstvenih težav," so sporočili. Med njimi je po njihovih besedah tudi področje diabetesa.

V različnih razvojnih fazah je okoli 170 projektov, s katerimi bodo zagotovili nove izdelke do leta 2035. "Vrednotili bomo možnost vstopa še na druga terapevtska področja," pravijo v Krki. Kot sicer dodajajo, se posvečajo razvoju kombiniranih zdravil,  ki danes predstavljajo skoraj 30 odstotkov prodaje.

Lani je družbo Lek zaznamovala ločitev skupine Sandoz od skupine Novartis, tako da Lek zdaj nadaljuje dejavnost divizije Sandoz, novoustanovljena družba Novartis pa je prevzela dejavnosti divizije inovativna zdravila.

V naslednjih petih do desetih letih se bo obseg zdravil, ki jim bo potekla patentna zaščita, močno povečal. "V srednjeročnem obdobju vidimo vse večjo vrednost kompleksnih generičnih zdravil za injiciranje in novih tehnologij, kot so tudi agonisti GLP-1 receptorjev, za katere se pričakuje, da bodo močan katalizator rasti na področju generičnih zdravil," pravijo v družbi Lek. 

Čeprav so podobna biološka zdravila največje gonilo rasti, pa generična zdravila za Lek in Sandoz ostajajo ključnega pomena. V Sandozu razvijajo več kot 450 generičnih izdelkov na različnih terapevtskih področjih in pričakujejo, da bodo v naslednje petletnem obdobju predstavljali približno polovico prodaje novih izdelkov. 

"Pri odločitvi o vključitvi določenega izdelka v razvoj in proizvodnjo sledimo štirim načelom: ocenjen tržni potencial, pričakovana uspešnost izvedbe lansiranja, razpoložljivost internih zmogljivosti in strateška partnerstva," pojasnjujejo v Leku.

V Novartisu so po lanski oddelitvi generičnega dela družbe na globalni ravni predstavili prenovljeno strategijo, ki se osredotoča izključno na inovativna zdravila in na določena terapevtska področja, kjer so že velike neizpolnjene potrebe po novih načinih zdravljenja. To so onkologija, kardiovaskularna obolenja, nevroznanost in imunologija. V razvoju zato trenutno nimajo zdravil, ki bi bila specifično namenjena zdravljenju diabetesa ali debelosti, so sporočili iz zavoda Biotech Hills, ki je nastal na podlagi iniciative v krogu ustanovnih partnerjev Novartis, Lek, Labena, AmCham Slovenija in Herman & partnerji.

"Za razvoj inovativnega zdravila so potrebna leta raziskav in visoka finančna vlaganja (tudi preko milijarde evrov), zato v takih podjetjih težje kratkoročno spreminjajo usmeritve, kot to lahko počne država," pravijo v Biotech Hills. Zaradi dolgotrajnega razvoja so dobički lahko vidni šele po mnogih letih vlaganja v razvoj. 

Dodana vrednost dvakrat višja od slovenskega povprečja

Pomembnost biotehnološke in farmacevtske industrije kot strateško pomembne panoge so prepoznali tudi na vladi, ki je z zavodom Biotech Hills podpisala pismo o nameri za skupno zavezanost pri razvoju celovitega ekosistema na področju biotehnologije in farmacije. 

Med drugim želijo Slovenijo umestiti na mednarodni zemljevid kot center biotehnološkega ekosistema v Evropi. Za državo so ta podjetja zelo pomembna, saj poleg BDP ustvarjajo tudi visoko dodano vrednost.  

Dodana vrednost na zaposlenega v farmaciji znaša 107 tisoč evrov in je kar dvakrat višja od slovenskega povprečja. Tudi struktura plač je v tem sektorju bistveno višja od povprečja v Sloveniji. V tej dejavnosti naj bi pri nas delalo več kot 50 tisoč delavcev, ta podjetja pa na leto za raziskave in razvoj v Sloveniji namenjajo več kot 180 milijonov evrov.

Na Uradu za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar) v prihodnjih dveh letih pričakujejo tudi višjo rast izvoza na račun visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti. Prihodnje leto naj bi rasel po 3,2-odstotni stopnji, v 2026 pa po 4,2-odstotni. "Rast bo sledila povečanemu tujemu povpraševanju, pričakujemo pa povečan izvoz visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti (farmacija, proizvodnja IKT opreme)," so zapisali v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar