Letalski prevozniki: Slovenija ponuja milijone, a jih nihče ne vzame

Slovenija se trudi izboljšati letalsko povezljivost države. Prek razpisov je v obdobju od 2023 do 2025 ponujala 16,8 milijona evrov denarnih pomoči. Do zdaj jim je uspelo pogodbe skleniti s štirimi letalskimi prevozniki, ki so si skupaj odrezali le slabih sedem odstotkov razpisanih sredstev.

Zakaj ni interesa za polete iz Slovenije, smo se pogovarjali z ekonomistom Maksom Tajnikarjem. 

Število potnikov na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana narašča. Lani smo po epidemiji koronavirusa ponovno prebili milijon potnikov, a smo še vedno četrtino pod številko iz predpandemičnega leta 2019, kažejo podatki Fraport Slovenije.

K povečanju potnikov doprinesejo tudi nove letalske povezave, ki so jih po denarni pomoči vzpostavili tuji letalski prevozniki.

Slovensko denarno pomoč so prejeli letalci Luxair, airBaltic, Norwegian Air in Iberia Airlines. V zameno za to so Slovenijo povezali z Luksemburgom, Rigo, Kopenhagnom in Madridom. Vsi štirje v omenjene kraje potnike popeljejo dvakrat tedensko.

"Upravičenci zagotavljajo neposredne letalske proge v skladu z določbami pogodb o sofinanciranju v času trajanja posamezne pogodbe, ki je vezana na obdobje upravičenosti do denarne pomoči," so pojasnili z ministrstva za infrastrukturo (MZI).

 

 

Pogodbe imajo omejen rok trajanja, najdlje med njimi pa bo vztrajal Luxair, ki je pogodbo z državo sklenil že v letu 2023. Sledita airBaltic in Norwegian Air: pogodbi sta bili sklenjeni skoraj istočasno, konec aprila oziroma v začetku maja letos, po podatkih ministrstva pa bodo povezavo oboji zagotavljali do 31. oktobra 2025.

Nazadnje je država dogovor dosegla z Iberio. V špansko prestolnico Madrid so iz Ljubljane začeli leteti konec julija, po trenutni pogodbi pa se bo povezava izpela 5. septembra letos. Iberia bo za lete v tem obdobju prejela slabih 19 tisoč evrov, so razkrili na ministrstvu.

Do 189 potnikov naenkrat

Kot smo že omenili, vsi letalci destinacijo v tujini povezujejo dvakrat tedensko, z različnimi letali, ki ponujajo različno število sedežev. Največ potnikov, kapaciteta je 189 sedežev, lahko ponese Boeing 737 MAX 8, ki je Slovenijo povezal s Kopenhagnom.

Letalo Airbus 220-300 lahko v Rigo odpelje 148 potnikov, Bombardier CRK pa v Madrid sto. Edino letalo, ki ponuja dvomestno število sedežev, 76, je Bombardier DHC8-400. To leti v Luksemburg.

 

STA

 

Preračunali smo tudi, koliko znaša najvišja denarna pomoč na posamezni sedež. Po našem izračunu (vrednost po pogodbi smo delili z zmnožkom števil tednov letenja, tedenskimi poleti in številom sedežev na letalu) znaša denarna pomoč 19 evrov na sedež za polete v Kopenhagen, Luksemburg in Madrid. Letalec, ki leti v Rigo, prejme dobrih 12 evrov subvencije za vsak sedež, ki je na voljo.

Izplačali le 57 tisoč evrov

Pogodbe vseh letalcev skupaj so vredne 1,12 milijona evrov, kar je manj kot sedem odstotkov od celotne denarne pomoči, ki je na voljo.

Sicer pa praktično polovica denarne pomoči odpade za zagotavljanje povezave do Kopenhagna (Norwegian Air), do Rige in Luksemburga pa 284 tisoč oziroma 258 tisoč evrov.

Treba je še povedati, da je bilo iz naslova denarnih pomoči do zdaj dejansko izplačanih le nekaj več kot 57 tisoč evrov (0,3 odstotka fonda denarnih pomoči). Z ministrstva so pojasnili, da se prvo trimesečno poročevalno obdobje o izvedenih letih, po koncu katerega prevoznik zahteva izplačilo pomoči, za prevoznika airBaltic in Norwegian Air v tem trenutku še ni izteklo, zato iz tega naslova niso bila izvedena izplačila. "Prevoznik Iberia Airlines pa je povezavo z Madridom šele včeraj vzpostavil (op.p.: odgovore smo prejeli 1. avgusta 2024)," so dodali.

 

 

Zakaj tako malo zanimanja za Slovenijo

Slovenija ima v denarnem skladu na voljo še 15,6 milijona evrov denarne pomoči, a za letalske družbe to očitno ni dovolj velika stimulacija. Kaj je razlog, smo vprašali ekonomista Maksa Tajnikarja, profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete.

"Zato ker so malokatere proge rentabilne, ne vidijo dolgoročnega interesa," je prepričan sogovornik, ki ne nasprotuje takšnim spodbudam države. Nadaljuje, da morajo letalske družbe v takšnih primerih pripraviti mnoge stvari, načrtovati in da se jim na koncu enostavno ne splača. 

Opozarja pa še eno težavo, ki pesti Evropo. Po pogovorih, ki jih je imel s piloti, manjka letal, zato se enostavno nove linije ne morejo odpirati.

Depositphotos

 

Kaj po Adrii Airways

S Tajnikarjem smo se dotaknili še ideje o slovenskem nacionalnem letalskem prevozniku. Tajnikar je jasen: če bi se odločili za svojo družbo, bi morali imeti jasen zakon, da se izgube pokrivajo. Izpostavi južne sosede Hrvate in letalsko družbo Croatio Airlines, ki trenutno kupuje novih 15 letal, letno pa prejme več kot sto milijonov evrov subvencij s strani države.

Na ministrstvo za infrastrukturo smo vprašali, ali je sploh še živa ideja o nacionalnem prevozniku? "Odločitev, ali je prav ustanovitev nacionalnega prevoznika najustreznejša rešitev za dvig povezljivosti, bo sprejela Vlada Republike Slovenije po predstavitvi vseh možnosti za izboljšanje ravni povezljivosti," so odgovorili.

Dokler ga ne dobimo (če sploh), pa bo država tuje letalske družbe skušala privabiti z denarnimi pomočmi. V skladu je še 15,6 milijona evrov, ministrstvo pa za prihodnost (konkretnejši niso bili) že napoveduje nov razpis.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar