Letališča v regiji: Beograd z največ potniki, Brniku tovorni naziv

Letalska industrija je ena od panog, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Potovanja so bila v veliki večini primerov prepovedana, zaradi česar je letalski potniški promet kolapsiral. Letalske družbe so bile v prvi polovici leta 2020 najbolj izpostavljene plačilni nesposobnosti, kažejo podatki S&P Global. Nemška država je takrat z dokapitalizacijo reševala Lufthanso. S koncem pandemije in odprtjem držav je nato industrija doživela izjemno rast povpraševanja, ki mu podjetja niso zmogla zadostiti.

Do konca leta 2023 bo potniški letalski promet v vseh regijah presegel raven izpred pandemije, napoveduje Mednarodno združenje za zračni transport (IATA). Kako se je število potnikov gibalo na letališčih v regiji? Kdo je najbolj trpel in kje so že presegli leto 2019? Katera letališča oskrbijo največ potnikov? Kako je s tovornim letalskim prometom?

Potniški promet v Ljubljani lani več kot podvojili

Ljubljansko letališče je v lanskem letu oskrbelo približno 970 tisoč potnikov. S tem se je število potnikov v primerjavi z letom 2021 povečalo za več kot dvakrat (125 odstotkov), kar je največja rast števila potnikov med desetimi največjimi letališči v regiji in nad evropskim povprečjem. Povprečno število potnikov na evropskih letališčih se je v letu 2022 povečalo za 98 odstotkov, vendar je še vedno 21 odstotkov nižje kot leta 2019, kažejo podatki Mednarodnega združenja letališč (ACI Europe).

Največja letališče regije okrevajo hitreje od evropskega povprečja. Deset največjih letališč v regiji je v letu 2022 preštelo 12 odstotkov manj potnikov kot leta 2019. S podobno rastjo števila potnikov kot ljubljansko letališče se je v regiji lani lahko pohvalilo le še letališče v Zadru, kjer je bila rast 122-odstotna. V primerjavi z ostalimi letališči regije se je Ljubljana v letu 2022 ponovno uvrstila med deset največjih. V letu 2021 je letališče Jožeta Pučnika zdrsnilo na 11. mesto.

Največji je nesporno Beograd

Največje po številu oskrbljenih potnikov ostaja Letališče Nikole Tesle v Beogradu, kjer so prešteli več kot 5,6 milijona potnikov. Na drugo mesto se je uvrstilo letališče v Zagrebu s 3,12 milijona potnikov, ki mu sledi letališče v Prištini s tremi milijoni potnikov. Na četrtem mestu je bilo letališče v Splitu z 2,91 milijona potnikov in na petem mestu Dubrovnik z 2,15 milijona potnikov. Beograd je edino letališče iz regije, ki se je uvrstilo med sto največjih letališč v Evropi. Pristalo je na 75. mestu. Največje evropsko letališče po število potnikov je istanbulsko, kjer so oskrbeli 64,5 milijona potnikov.

Kdo je med pandemijo najmanj trpel

Ljubljansko letališče še vedno precej zaostaja za številkami iz leta 2019 – izpred začetka pandemije. Prav tako okreva počasneje od evropskega povprečja. Glede na leto 2019 je bilo število prepeljanih potnikov še vedno nižje za skoraj 44 odstotkov. To je precej manj od evropskega povprečja. Ob tem je Brnik največ potnikov oskrbel leta 2018. Takrat je še zadnjič celotno leto obratovala Adria Airways, ki je nato septembra leta 2019 pristala v stečaju. Glede na številke iz leta 2018 je bil promet na ljubljanskem letališču v letu 2022 še vedno nižji za skoraj 47 odstotkov.

Kljub višji rasti števila potnikov od pričakovanj v letu 2022 napovedi niso spremenili. ''Pričakujemo, da bo promet na ljubljanskem letališču na ravni, ki smo jih beležili pred nastopom epidemije, okreval do leta 2026, v čarterskem segmentu pa do leta 2024,'' so zapisali pri Fraportu – upravljavcu ljubljanskega letališča.

Počasneje med največjimi desetimi letališči okreva le še letališče v Podgorici, kjer je bil promet 52,5 odstotka nižji kot leta 2019. Najhitreje se je pobral promet na letališčih v Zadru, Prištini in Sarajevu, kjer so predkrizno raven lani že presegli. Najmanj je z izbruhom pandemije koronavirusa trpelo letališče v Prištini. V letih 2020 in 2021 se je po številu potnikov zavihtelo na mesto drugega največjega letališča v regiji. Beograd je tudi v času pandemije zadržal mesto najprometnejšega letališča v regiji. V letu 2022 se je na drugo mesto vrnil Zagreb, ki je med pandemijo zdrsnil mesto niže.

Ljubljansko letališče z rekordnim tovornim prometom

''Tovorni promet je bil za letalsko industrijo svetla točka v času pandemije covida-19,'' je lani povedala direktorica Fraport Slovenija Babett Stapel. Globalno se obseg letalskega tovornega prometa trenutno ohlaja. Severna Amerika, Bližnji vzhod, Azija in Pacifik ter Evropa so konec leta 2020 in v začetku leta 2021 zabeležili močno rast obsega letalskega tovora, nato pa so količine upadle. Krivi so povišana inflacija in s tem povezane težave v dobavnih verigah, konec cikla obnavljanja zalog in preusmeritev povpraševanja z blaga na storitve, piše IATA. Tovorni promet na ljubljanskem letališču je lani kljub ohlajanju dosegel rekordno raven.

Brnik najpomembnejše tovorno letališče v regiji

Natančnega podatka v Fraportu ne razkrivajo, so pa povedali: ''V letu 2022 smo na ljubljanskem letališču oskrbeli skoraj 30 tisoč ton tovora in s tem zabeležili rekordni tovorni promet v zgodovini letališča. Rast tovornega prometa lani je bila 4,1-odstotna, čez leto se je gibala odvisno od gospodarske dejavnosti. V prvi polovici leta 2022 je bila rast glede na lansko primerljivo obdobje močna, z ohlajanjem gospodarstva pa se je v preostalem obdobju začela rahlo zniževati.'' Ocenjujejo, da bodo v letošnjem letu oskrbeli podoben obseg tovora kot lani.

Ljubljansko letališče po količini tovornega prometa močno vodi. Na letališču v Beogradu so leta 2022 oskrbeli 13.549 ton tovornega prometa, manj kot polovico ljubljanske količine. Na letališču v Zagrebu tovorni promet še ni dosegel ravni izpred pandemije. S 11.528 tonami predstavlja dobro tretjino ljubljanskega.

Kakšen tovor prevažajo?

''Pri tipih tovora izstopajo proizvodi farmacevtske industrije, deli za avtomobilsko industrijo in tehnološka oprema,'' pojasnjujejo v Fraportu. Investirali so v nadgraditev objektov za potrebe oskrbe tovora. ''Februarja bomo odprli nov center za pripravo letalskih (ULD) palet, ki so odpremljene na kamionski prevoz letalskega tovora. S tem bomo podvojili zmogljivosti pri oskrbi letalskih palet ter povečali skladiščni prostor v tovornem terminalu za deset do 15 odstotkov.'' Tako bodo zadovoljevali potrebe storitev oskrbe tovora ob rastočem povpraševanju do leta 2030.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar