Uprava zreškega Uniorja je v današnji objavi na Seonetu sporočila, da bodo izplačilu namenili 938.676,6 evra bilančnega dobička. To pomeni, da si delničarji lahko obetajo 0,33 evra bruto na delnico. Preostanek bilančnega dobička v višini 8,61 milijona evrov ostane nerazporejen kot preneseni dobiček in bo o njegovi uporabi odločeno v naslednjih poslovnih letih, so sporočili. O predlogu bodo odločali na skupščini 10. julija. Največ dividend si obeta Slovenski državni holding (SDH). V lasti ima 39,4-odstotni lastniški delež in si tako obeta skoraj 370 tisoč evrov dividend.
Skupina Unior je v prvem trimesečju zabeležila 79,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za dober odstotek manj kot v enakem obdobju lani. Na ravni družbe pa so se prihodki v tem obdobju znižali za 5,5 odstotka na 51,6 milijona evrov.
V letu 2023 je ustvarila skupno 294,2 milijona evrov prihodkov, kar je 2,3 odstotka več kot v 2022. Dobiček – čisti poslovni izid – je upadel za več kot 50 odstotkov z 10,2 na 4,9 milijona evrov. Upad dobička pripisujejo višjim stroškom financiranja in slabšim rezultatom pridruženih družb. Dobiček pred obrestmi in davki (EBIT) je v letu 2023 zrasel za 40,1 odstotka na 14,2 milijona evrov. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) pa je zrasel za 9,9 odstotka na 31,1 milijona evrov.
Preberi še
Stroški financiranja udarili po dobičku Uniorja
Načrtujejo, da bodo postopek odprodaje turistične, orodjarske in jeklarske dejavnosti izvedli v 2024.
26.04.2024
Težave avtomobilistov in kitajska konkurenca okrnili prihodke Uniorja
Prihodki skupine pri 51,6 milijona evrov navzdol za 5,5 odstotka.
31.05.2024
SDH letos z več kot 35-odstotno rastjo dividend
Od najbolj zanimivih lastniških deležev si v SDH obetajo slabih 198 milijonov evrov.
31.05.2024
V času visoke inflacije, ki se je proti koncu leta začela umirjati, so posebno skrb namenili obvladovanju stroškov poslovanja. Te so se odražali v stabilizaciji vhodnih cen materialov. Največji izziv jim je predstavljala rast stroškov storitev oziroma dela. Visoke obrestne mere so v veliki meri občutili preko nihanja naročil v nekaterih dejavnostih, direktno pa so jih občutili v bistveno višjih stroških financiranja.