Gradbeništvo: Se ohlaja tudi pri nas?

Po odličnem lanskem letu, ko so se prihodki v gradbeništvu po podatkih Ajpesa povečali za okoli deset odstotkov, na dobrih devet milijard evrov. Vrednost gradbenih del se je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta po podatkih slovenskega statističnega urada (Surs), znižala za dobrih osem odstotkov, od tega pri gradbenih inženirskih objektih in visokih zgradbah za dobrih deset odstotkov in pri specializiranih gradbenih delih za 4,6 odstotka.

Ali ti podatki že nakazujejo, da se ta panoga počasi ohlaja tudi pri nas, kot denimo v Nemčiji in sosednji Italiji?

Poznavalci pravijo, da jih skrbi predvsem to, da je vse manj razpisov za državne projekte, od katerih je pravzaprav odvisna ta panoga, saj državne naložbe presegajo 70 odstotkov prihodkov celotne panoge. 

STA

Država bo letos v to panogo vložila manj kot lani, in sicer za okoli sedem odstotkov. Direktor Zbornice gradbeništva pri GZS Gregor Ficko pravi, da takšno znižanje ni dramatično, a če bi se investicije zmanjšale še v prihodnjih letih, to ne bi bilo dobro. "To še ne pomeni panike, a gradbinci si ne želimo, da bi se ponovilo leto 2012, ko so se državne investicije skorajda povsem ustavile."

"Strah, da se gradbeništvo ohlaja, je na neki način upravičen," pravi Ficko, ki poudarja, da je vse manj izdanih gradbenih dovoljenj tako za zasebne kot tudi javne investicije, kot tudi, da je vse manj javnih razpisov.

"Predvsem za projektiranje, vzdrževanje in obnovitvena dela cestne infrastrukture, kot tudi investicijska vlaganja v razvoj. Dejstvo je, da se največji infrastrukturni projekt pri nas, to je drugi tir, ki je na letno generiral okoli 400 milijonov evrov, počasi zaključuje, drugega večjega projekta pa ni. To tudi ni severni del tretje razvojne osi, v katero se je doslej letno vlagalo med 40 in 50 milijoni evrov. To je premalo, glede na to, da je bila njena gradnja s strani ministrstva za infrastrukturo najavljena v letu 2028, kot tudi glede na multiplikativne učinke gradbeništva," še poudarja Ficko.

Ni dolgoročnega investicijskega državnega načrta

"Vlada še vedno ni pripravila dolgoročnega, predvsem pa vzdržnega investicijskega načrta, ki bi ga izvedla v naslednjih 10 do 15 letih, povzemal pa bi zlato investicijsko pravilo, ki ga je vlada na pobudo GZS sprejela leta 2017. Enako velja za strategijo razvoja dejavnosti gradbeništva do leta 2030. S pripravo strategije razvoja panoge bi končno dobili jasno sliko o načrtih države glede izvajanja državnih investicij, njihovi dinamiki, potrebnih kapacitetah v dejavnosti, vlaganjih v razvoj in delovna mesta, izobraževanje in usposabljanje ter razvoj tehnične regulative in standardov," pravi Ficko. Ob tem pa dodaja: "Mi ne želimo, da se daje vtis, da se z javnimi investicijami podpira gradbeništvo. To nikakor ne drži, a mi že več let opozarjamo, da je Slovenija pred številnimi projekti, ki jih je nujno zgraditi, saj jih preprosto potrebujemo. To nam vsako dnevno pričajo prometni zastoji, če pogledamo samo prometni sektor, potrebujemo pa tudi investicije v zdravstvo, šolstvo, socialo, da o stanovanjski in energetski infrastrukturi ne govorim."

"Ne mine teden, ko na mizo dobim kakšno novo pobudo podizvajalcev ali večjih obrtnikov. To pomeni, da bodo očitno čez nekaj časa imeli proste kapacitete," pa pravi direktor GH Holdinga Blaž Miklavčič, ki poudarja, da se je ta trend obrnil letos spomladi, v zadnjih treh letih se to namreč dogajalo. "To je nekakšen signal, da bo dela kmalu manj."

STA

 

Obrtniki imajo še vedno polne roke dela

Če velika gradbena podjetja že občutijo pomanjkanje državnih projektov, pa tega še ne zaznavajo obrtniki. Član upravnega odbora pri Obrtni zbornici Slovenije Zoran Simčič pravi, da pri njihovih članih ni zaznati upada povpraševanja. "Za zdaj povpraševanje še vedno presega ponudbo, saj smo še vedno izjemno kadrovsko podhranjeni. Skoraj v vseh segmentih gradbeništva primanjkuje delovne sile, in kot kažejo naročila, bo tako vsaj še do konca leta. Kaj bo potem, ne vem, a me kljub vsemu skrbi situacija v največjem evropskem gospodarstvu Nemčiji, kot tudi ohlajanje v Italiji," pravi Simčič, ki se boji predvsem pomladi prihodnje leto.

"Če država ne bo zagnala investicijskega cikla, se gradbeništvu ne piše nič dobrega," poudarja Simčič in to ponazori na primeru Italije. "Pri naših zahodnih sosedih se končuje subvencioniranje za energetsko sanacijo objektov, mnogi gradbinci pa so izgubili delo. To se kaže tudi pri nas, saj se je kar nekaj delavcev že vrnilo nazaj v Slovenijo. Kaj hočem povedati: če delajo nimajo velika podjetja, trpijo podizvajalci in na koncu celotna veriga. Zagotovo si ne želimo domino efekta, ki se je zgodil pred 15 leti."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar