"Mercator je danes podpisal pogodbo o nakupu 100 odstotnega deleža v Engrotušu, s podpisom pogodbe se je začel postopek pridobivanja soglasja Agencije za varstvo konkurence (AVK)," so sporočili iz hrvaškega podjetja Fortenova, ki je lastnik Mercatorja.
Združitev Mercatorja in Engrotuša bo okrepilo tržni položaj obeh trovcev in bo prineslo nove razvojne priložnosti slovenskim dobaviteljem in zaposlenim, so zapisali v sporočilu Forteneve Group.
Andraž Tuš: Odločitev po več mesecih pogajanj
Tomislav Kramarić, predsednik uprave Mercatorja: "S to transakcijo se nadaljuje lastniška konsolidacija v sektorju trgovine. Mercator beleži stabilno organsko rast, akvizicija in združitev z Engrotušem nam bo pomagala doseči poslovne cilje." "Prepričan sem, da je integracija v interesu vseh, od zaposlenih do slovenskih dobaviteljev v celotni verigi," so Kramarićevo izjavo povzeli v sporočilu Fortenove.
Preberi še
Slovenski Tuš le v roke nemškega trgovca Rewe?
Rewe je med drugim lastnik trgovin Billa, BIPA in Penny.
03.04.2023
Slovenija v evroobmočju z največjim letnim padcem maloprodaje
V evroobmočju prodaja neživilskih proizvodov manjša za 1,9 odstotka; hrana, pijače plus 1,4.
08.11.2023
Mercator ali Rewe: Kdo bo prevzel Engrotuš?
Že lani jeseni so konkurenčne družbe pozvali, da izrazijo interes za nakup trgovske verige.
03.10.2023
Analiza: Živilske trgovce v regiji pestijo konkurenca, inflacija in kadri
V Sloveniji naraščajoči delež prodaje izdelkov pod lastno znamko; ta je že pri 33,4 odstotka.
27.09.2023
Andraž Tuš je v imenu prodajalca, družbe Tuš holding in AH invest 1, po navedbah iz sporočila Fortenove povedal, da so se po večmesečnih pogajanjih odločili za kupca, ki je po njihovem mnenju najboljša izbira za zaposlene, poslovne partnerje in razvoj osnovne dejavnosti družbe. "Verjamemo, da bo ta integracija imela pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo," je povedal Andraž Tuš.
Da naj bi hrvaška skupina Fortenova, ki je lastnica trgovskega podjetja Mercator, danes prevzela trgovsko verigo Tuš, je danes neuradno poroča Delo. Prevzeli naj bi maloprodajo kot veleprodajo. Vrednost transakcije ocenjujejo na 30 milijonov evrov, vendar bo moral kupec pridobiti še soglasje agencije za varstvo konkurence. Pogodbo naj bi podpisali danes. Sklad Alfi, ki je 80-odstotni lastnik družbe Enrgotuš, preostalih 20 odstotkov si lasti Mirko Tuš, že od konca lanskega leta išče kupca za četrtega največjega trgovca.
Za prevzem so se zanimali trije. Nemška trgovinska veriga Rewe, črnogorska trgovska veriga Voli, katere lastnik je Dragan Bokan ter Fortenova. Na koncu sta se za četrtega največje trgovca c državi potegovala nemški Rewe in Fortenova. Slednja je po poročanju Dela bila prepričljivejša z višjo kupnino. Fortenova prevzela Engrotuš in veleprodajo Cash & carry, medtem ko bodo drogerije ostale v lasti družine Tuš. Nepremičnine ostanejo skladu Alfi oziroma upnikom Engrotuša, ki se bi s tem tudi razdolžil. Novinarska vprašanja smo poslali na Mercator, Tuš in Fortenovo, na odgovore še čakamo.
Kaj bo rekel AVK?
Fortenova oziroma Mercator bo moral pridobiti še soglasje varuha konkurence (AVK), kar pa bi se lahko izkazalo za zahtevno, saj gre za dva izmed največjih trgovcev v državi. Mercator ima okoli 460 prodajnih enot, med tem ko Tuš okoli 260. Na AVK so nam potrdili, da so priglasitev prevzema oziroma koncentracije prejeli.
Največji trgovec v Sloveniji je Mercator, saj zavzema 28 odstotkov trga. To je po oceni analitikov Bloomberga Adria posledica široke mreže trgovin, saj ima družba pri nas kar 466 prodajnih mest in 163 franšiznih prodajaln. Na drugem mestu na domačem trgu je Spar, ki z vidika poslovanja dosega za 23 odstotkov manjše prihodke kot Mercator. Za primerjavo: Spar ima po državi razporejenih le 111 lastnih in 21 franšiznih trgovin.
Tuš v 2022 znova z izgubo
Tuš je v preteklem letu znova zabredel v rdeče številke. Prihodki od prodaje so zrasli za pet odstotkov na 479 milijonov evrov. Pridelali so 6,3 milijona evrov izgube. Dobiček pred davki (EBIT) je upadel z devetih milijonov evrov na 1,71 milijona evrov. Družba se je preteklem letu borila zaostrenimi razmerami na trgu, ostro konkurenco in visokimi stroški energije, izhaja iz letnega poročila o poslovanju. Soočali so se še z obvladovanjem dobavnih verig, obvladovanjem stroškov ter iskanjem kadrov za delo v trgovinah. Število zaposlenih se je v 2022 zmanjšalo na 2.635.
Hofer in Lidl hitro prodrla na trg
Maloprodajni diskontni trgovci z živili so se v zadnjih letih trdno zasidrali v državah regije. Čeprav ti v nobeni državi ne prednjačijo, imajo vsaj 25- do 30-odstotni skupni tržni delež. Največji je poleg Hrvaške prav v Sloveniji, kar je posledica enotnega evropskega trga, ki trgovcem omogoča brezcarinski uvoz blaga, ki ga v velikem obsegu nabavljajo iz njihovih srednjeevropskih centrov. Strategija ugodne cenovne ponudbe je diskontnim trgovcem omogočila hiter prodor na trg in prevzemanje deleža klasičnih živilskih trgovcev. V Sloveiji ima Hofer 13-odstotni, Lidl 11-odstotni in Engrotuš 10-odstotni tržni delež, ugotavljajo analitiki.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je po poročanju Dela novico o prodaji Engrotuša Mercatorju pospremil z zaskrbljenostjo. "V danih razmerah, ko ta dva trgovca obvladujeta tako velik del trga in ko še ne vemo, kaj bo s tožbo Todorića proti Hrvaški zaradi Agrokorja, ne vriskam od veselja ob novici o tem prevzemu," je dejal za časnik, navaja STA.
Analitiki BBA: Povečanje tržnega deleža in dobičkonosnosti naveze
"Transakcijska vrednost prevzema Engrotuša iz skupine Fortenova v višini 30 milijonov evrov pomeni v razmerju EV/EBITDA večkratnik 10,4x," so v svoji oceni posla zapisali analitki Bloomberg Adria. V Srednji in Vzhodni Evropi brez Rusije je bilo od sredine prejšnjega desetletja realiziranih približno 70 transakcij v živilski maloprodaji, a le "dve transakciji sta bili z večkratniki na nivojih 10x in 15x", kar pa še vedno ne pove vsega o vrednosti prevzema, ugotavljajo.
Dodatni podrobnosti posla, ki nam lahko povesta kaj več, pravijo analitiki, je vprašanje, katere od obstoječih nepremičnin Engrotuša bi na koncu prešle v last Mercatorja in "kako se bo reševalo vprašanje visoke zadolženosti Engrotuša."
Dodatni podrobnosti posla, ki nam lahko povesta kaj več, pravijo, je vprašanje, katere od obstoječih nepremičnin Engrotuša bi na koncu prešle v last Mercatorja in "kako se bo reševalo vprašanje visoke zadolženosti Engrotuša." Ta je z razmerjem neto dolga do EBITDA 8,8x močno zadolženo, saj je to precej višje v primerjavi z 12 največjimi trgovskimi verigami v Adria regiji, katerih "povprečno razmerje neto dolga in EBITDA je pri 2,6x."
Analitiki izpostavljajo razloge za nakup, saj je slovenski del Mercatorja, ki bi imel od prevzema operativne koristi, že zdaj "najbolj zadolženo podjetje med največjimi trgovci v regiji" s 6,2-kratnim razmerjem neto dolg/EBITDA. Prav zaradi visokih finančnih obveznosti slovenski Mercator že leta beleži negativni čisti dobiček, ugotavljajo.
Motivacija za prevzem je po njihovem povečanje tržnega deleža med živilskimi nedinskontnimi trgovci, s čimer slovenski Mercator zmanjšuje "delež realne konkurence med tradicionalnimi trgovci na drobno in s tem brani ali celo odpira možnost izboljšanja dobičkonosnosti." Slovenski živilski maloprodajni trg je že zdaj najbolj skoncentriran v regiji, saj pet največjih igralcev v Sloveniji, vključno z Engrotušem, obvladuje približno 80 odstotkov trga (na Hrvaškem je ta delež 65-odstoten, v Srbiji pa komaj 50-odstoten).
Motivacija za prevzem je po njihovem povečanje tržnega deleža med živilskimi nedinskontnimi trgovci, s čimer slovenski Mercator zmanjšuje "delež realne konkurence med tradicionalnimi trgovci na drobno in s tem brani ali celo odpira možnost izboljšanja dobičkonosnosti."
Dobičkonosnost tradicionalnih igralcev v Sloveniji znižuje znaten tržni delež diskonterjev. Če pogledamo le tiste, ki se uvrščajo med peterico največjih po državah regije, prvih pet diskontov v Sloveniji zavzema 24 odstotka celotnega trga. Diskontni trgovci s svojim poslovnim konceptom silijo preostali trg v nižanje profitnih marž, zato njihova večja prisotnost na trgu še toliko bolj škoduje dobičkonosnosti drugih tekmecev, pravijo analitiki BBA.
Posel kot priprava na prodajo celotnega portfelja?
Prevzem stavi tudi na "pozitivne učinke ekonomije obsega in koristi večjih nabav s posledično ugodnejšimi vhodnimi stroški na enoto". Nazadnje ne gre spregledati, ocenjujejo, da je takšen posel videti kot priprava na prodajo celotnega maloprodajnega portfelja, ki bi ga verjetno premamil večji tržni delež že konsolidiranega dela trga.
"Obeti za osebno potrošnjo so v primerjavi z letošnjim letom nekoliko ugodnejši, kar bo ugodno vplivalo na dobičkonosnost trgovcev," ob pogledu v prihodnost navajajo poznavalci. Inflacija se bo še zniževala, plače pa rasle, omejajo, pri čemer izpostavljajo, da bo prav zniževanje inflacije omogočilo, da bo realna rast plač "še naprej pozitivna." Pomemben vzpodbujevalec potrošnje državljanov bo tudi postopno izboljšanje potrošniške klime, so o presenetljivem prevzemu Engrotuša še povzeli pod črto.
Dopolnjeno s sporočilom Fortenove, izjavo ministra za gospodarstvo Matjaža Hana, analizo analitikov Bloomberg Adria ter odzivom AVK.