Steklarstvo je energetsko intenzivna industrija, zato so jo energetski šoki v minulih letih dodobra pretresli. Z ustalitvijo cen energentov se je nekoliko umirilo tudi poslovno okolje, v katerem delujejo steklarske družbe. V Sloveniji imamo dve večji steklarski družbi, obe v tuji lasti. Ena se s krizo spopada uspešneje kot druga.
Steklarna Rogaška, ki jo je prizadela vojna v Ukrajini, je pred mesecem sporočila, da bo morala odpustiti do 140 zaposlenih. Gre za del prestrukturiranja in poenostavitve organizacijske skupine v finski skupini Fiskars, del katere so. V skupini naj bi delo sicer izgubilo okoli 400 zaposlenih.
Na naša vprašanja o poslovnem okolju in razlogih za odpuščanje v družbi, ki zaposluje okoli 830 zaposlenih, v družbi niso odgovorili. Je pa iz njihovih letnih poročil razvidno, da so sicer število zaposlenih med letoma 2021 in 2022 povečali za sedmino oziroma okoli 100.
Preberi še
Steklarne Hrastnik po prevzemu v Srbiji ne bodo zaprli, temveč širili
V prihodnjem letu bodo v Steklarni Hrastnik za investicije namenili 35 milijonov evrov.
22.12.2022
Steklarstvo: 'Veliko dela ob norih skokih cen'
Podjetja v steklarski industriji pravijo, da so nabavne cene stekla glede na lani tudi polovico višje.
21.12.2022
Čeprav je Steklarna Rogaška lani povečala prihodke, so precej zrasli tudi stroški, in družba je po več letih ustvarjanja pozitivnega rezultata lani zdrsnila v rdeče številke. Če je še leta 2021 imela za 384 tisoč evrov čistega dobička, je lani imela 5,6 milijona evrov čiste izgube. "Poslovni rezultat iz poslovanja je bil v negativen in je v glavnem posledica bistveno višjih cen energije v letu 2022, kot tudi posledica vojne v Ukrajini," so navedli v poslovnem poročilu za leto 2022.
Bolje gre, če gre soditi po javno objavljenih finančnih kazalnikih, Steklarni Hrastnik, ki je nedavno prejela nagrado izvoznik leta. Družba, ki ima več kot 600 zaposlenih, je v preteklih dveh letih prodajo povečala za tri četrtine, na rekordnih 99 milijonov evrov v letu 2022, letos pa načrtujejo še 20-odstotno rast. V steklarni so pred časom opustili programa luči in kozarcev ter se usmerili v program steklenic za premijske žgane pijače, vina in vode.
Stroški blaga in storitev Steklarne Rogaška so lani porasli za 49 odstotkov, pri Steklarni Hrastnik za 19 odstotkov.
"Steklarstvo je energetsko intenzivna panoga, tega dejstva se ne da spremeniti. Na številne vidike upravljanja energentov pa imamo neposredni vpliv in na vseh teh intenzivno, strateško in zelo ciljno usmerjeno nenehno delujemo," so za Bloomberg Adria ocenili v hrastniški steklarni. Med drugim zmanjšujejo delež zemeljskega plina v energetski enačbi, tako na račun električne energije kot tudi postopne uporabe zelenega vodika. Vedno večje lastne potrebe pokrivajo tudi z lastno proizvedeno energijo iz obnovljivih virov.
Steklarna Hrastnik: "Dvig cen energentov v zadnjem obdobju za nas ni pomenil večjih šokov, kar se tudi vidi v stabilni dobičkonosnosti poslovanja oziroma marži EBIT."
Medtem je rogaška steklarna prihodke lani okrepila za 5,3 odstotka. Največ prihodkov, za 68 celotne prodaje, je dosegla na trgih EU, kjer je prodaja, kot opažajo, nekoliko upadla. Drugo mesto po višini prodaje je zasedla ZDA, kjer so imeli 14-odstotno rast. V Sloveniji, kjer ustvarijo okoli pet odstotkov prihodkov, je prodaja na letni ravni upadla za devet odstotkov.
Nestanovitne razmere in cenovno manj občutljivi programi
Zahtevne in nestanovitne tržne razmere so se, kot ocenjujejo v lastniku rogaške steklarne, nadaljevale tudi v tretjem četrtletju tekočega leta, zato pričakujejo, da se bodo nadaljevale tudi v zadnjem četrtletju, "ki je običajno najpomembnejša sezona," v objavi ocenjuje skupina Fiskars, ki je lastnik Steklarne Rogaška. Kot ugotavljajo, slabo razpoloženje potrošnikov vpliva na povpraševanje in prodajo bolj negativno od pričakovanj.
Zaradi takšnega poslovnega okolja so v Steklarni Hrastnik opustili nekatere stare poslovne programe, kot je proizvodnja namiznega in razsvetljavnega stekla, ter se usmerili predvsem v program premijskega embalažnega stekla z višjo dodano vrednostjo.
"Ti programi so tudi cenovno manj občutljivi na nekatera kratkoročna gospodarska gibanja. Kljub temu so seveda zunanji dejavniki, ki pomembno vplivajo na poslovanje, med katerimi so gibanja cen in razmer na energetskih trgih, razvoj in dinamika na trgu delovne sile ter zeleni prehod, ki vedno bolj potiska v ospredje odgovorno ravnanje do vseh surovin, zmanjševanje ogljičnega odtisa in načela krožnega gospodarstva, v jedru katerega je prav steklo in steklarska industrija," so v družbi ocenili za Bloomberg Adria.
V Steklarni Hrastnik poleg tega poudarjajo še rast cen surovin v steklarski panogi, a ob tem dodajajo, da te različno rastejo, od segmenta do segmenta. "Tudi njihov vpliv je različen, odvisno tudi od segmenta industrije, v katerem deluje podjetje, ter zmožnosti učinkovitega upravljanja zakupov surovin ter prenosa višjih nabavnih cen na kupce," ocenjujejo v Steklarni Hrastnik.
Poslovno okolje ostaja nepredvidljivo
Poslovne razmere v panogi steklarstva tudi letos ostajajo dokaj nepredvidljive, občuti se ohlajanje gospodarstva v EU, za zdaj predvsem v Nemčiji, ugotavljajo v Hrastniku. Po drugi strani so se razmere na energetskih trgih nekoliko umirile in je vladala večja predvidljivost kot lani ob istem času. V Steklarni Hrastnik za letošnje leto načrtujejo stabilno rast poslovanja z okoli 20-odstotno rastjo prodaje ter 33-odstotno rastjo marže EBITDA.
Na negotove obete opozarjajo tudi v Rogaški. Kratkoročne finančne obveznosti Steklarne Rogaška so se lani krepko povečale zaradi kratkoročnega posojila, ki ga je prejela od matične družbe, in sicer v višini 6,8 milijona evrov. Načrt poslovanja Steklarne Rogaška sicer za leto 2023 predvideva nadaljnjo nestanovitnost, kar bo negativno vplivalo na dobičkonosnost, so napovedali v poslovnem poročilu za 2022.
.webp){kind=icon}
