Pregled največjih stečajev v Sloveniji: Nekateri še vedno trajajo

Pretekli teden je Bloomberg Adria prva poročala o stečaju Studia Moderna. Upniki, tudi nekdanji zaposleni, ki niso redno prejemali plač, bodo morali terjatve v stečaj prijaviti v treh mesecih, torej do 28. novembra. "Noben vlagatelj ni bil pripravljen pokriti 60-milijonske luknje," je za portal N1 pred tednom povedal lastnik Sandi Češko, eden najbogatejših Slovencev. 

V povprečju je vse od leta 2009 vsako leto 854 gospodarskih družb začelo stečajni postopek. Nekateri od teh so bili precej odmevni, dolga leta pa smo jih lahko spremljali še v sodnih dvoranah. Do stečaja navadno pride zaradi nezmožnosti poravnavanja zapadlih obveznosti.

Poiskali smo nekaj največjih stečajev v Slovenij. Merila, ki določajo velikost stečaja, so lahko različna. Eno  osnovnih meril je višina prijavljenih terjatev. Ko podjetje objavi stečaj, imajo upniki tri mesece časa, da prijavijo svoje terjatve. Merilo je lahko tudi velikost stečajne mase, torej velikost premoženja in prihodkov podjetja v stečaju, ki ga ima ob začetku postopka, ter premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja po začetku stečajnega postopka. Kot merilo lahko uporabimo tudi znesek vnovčenega premoženja v stečaju, torej koliko premoženja uspe dolžnik dejansko poplačati upnikom.

Pri pripravi seznama družb, ki so šle v stečaj po višini zneska unovčenega premoženja v stečaju in po prijavljenih terjatvah, nam je pomagal izredni profesor Jaka Cepec iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. 

 

Pokopale so jih Stožice

Po podatkih stečajev, ki so že pravnomočni in so se zaključili po oktobru 2008, je po podatkih Cepca največ prijavljenih terjatev imelo podjetje Gradis-Energoplan (Grep). Priznanih je bilo 444 milijonov terjatev upnikov. Družba je v javno-zasebnem partnerstvu z Mestno občino Ljubljana gradila športno-trgovski center v Stožicah, v stečaju pa je pristala septembra 2016. Največja upnika sta bila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in podjetje Rastoder. Končni delež poplačila upnikom v stečajnem postopku je 0,0 odstotka, je v končnem poročilu zapisalas tečajna upraviteljica Grepa Lucija Klampfer. Edino premoženje družbe je bil nedokončani trgovski del Stožic, ki ga je potem prevzela družba Rastoder, ki jo večina pozna kot uvoznico banan in drugega eksotičnega sadja.

 STA

 

Holdinška družba Merfin, ki je bila ustanovljena za izpeljavo menedžerskega odkupa delnic družbe Merkur z Binetom Kordežem na čelu,  je dolžnikom dolgovala 331 milijonov evrov. V poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika je navedeno, da je bilo poslovanje Merfina zadovoljivo, dokler je imel Merkur dobro finančno stanje. Zaradi kasnejšega poslabšanja je morala družba slabiti naložbe v delnice Merkurja, s čimer se je drastično zmanjšal njen kapital. Stečajni postopek je družba uvedla leta 2011. Največji upniki so bili HTC Dva, Hypo banka in Sava. Sodišče je zaključilo stečajni postopek, saj ni bilo denarja niti za nadaljevanje postopka, upniki so ostali brez poplačila.

 STA

 

Čeprav se stečaj za upnike pogosto konča klavrno, brez poplačila terjatev, v nekaterih primerih pride do poplačila večjega dela terjatev.

Podjetje Dunajska vertikala, ki je leta 2013 začela stečajni postopek, je denimo s prodajo stanovanjsko-poslovne stavbe za Bežigradom Gorenjski banki iztržila 16,6 milijona evrov. Gorenjska banka je bila tudi sicer največja upnica v stečajnem postopku Dunajske vertikale. Unovčenega premoženja v stečaju je bilo skupaj za dobrih 19 milijonov evrov, kažejo podatki profesorja Jake Cepca.

 

Številni veliki stečaji še vedno brez epiloga

Čas trajanja stečajnega postopka je odvisen od posamičnega primera. "Večji ko je stečaj po obsegu premoženja, obveznosti in številu zaposlenih, več težav, procesov oziroma postopkov je treba razrešiti, kar podaljšuje trajanje stečajnega postopka," pojasnjuje Damjan Belič, direktor podjetja NEOS svetovanje, sicer tudi stečajni upravitelj. Povprečen čas, v katerem se stečaj tudi konča, je 18 mesecev, kažejo njegove ocene. Predvsem nad majhnimi podjetji, kjer ni stečajne mase, se stečaj lahko konča tudi v pol leta, saj nima razloga izvajati aktivnosti, ki samo povzročajo stroške, stečajna masa pa na koncu ni razdeljena.

"Dolžina stečajnih postopkov je zelo pogojena s številom sodnih postopkov, ki potekajo znotraj stečaja, in njihova dolžina," poudarja Belič. Zaradi tega lahko iz primerov vidimo, da nekateri odmevni stečaji trajajo tudi več kot deset let.

Med takimi je denimo še vedno nedokončana zgodba cerkvenih finančnih holdingov Zvon Ena ter nedavno dokončana zgodba Zvona Dva, nad katerima se je začel stečajni postopek leta 2012. Stečajni upraviteljici sta upnikom Zvona Ena in Zvona Dva priznali za slabe 1,3 milijarde evrov terjatev. V končnem poročilo za primer Zvon Dva, ki je bilo objavljeno oktobra lani, je navedeno, da je bilo od priznanih terjatev v višini 403 milijone evrov poplačanih 79 milijonov evrov terjatev (gre za vsoto prednostnih, navadnih in zavarovanih terjatev).

Postopki propadlih gradbincev še vedno trajajo 

Stečaji propadlih gradbincev – Primorje, SCT in Vegrad – so še brez epiloga, vsaj nekateri deli podjetij. Stečajne zgodbe v teh primerih so precej zapletene, v nekaterih primerih se je zamenjalo tudi veliko ljudi.

Stečajni postopek nad družbo Primorje se je začel junija 2012, ko je več kot 2.400 upnikov (zaposleni, podizvajalci, poslovni partnerji, banke) prijavilo svoje terjatve. Leta 2013 je bilo priznanih 393 milijona evrov terjatev, prijavljenih pa je bilo več kot 740 milijonov evrov. Največ terjatev je prijavila NLB (153 milijona evrov). Upniki so do sredine tega leta dobili poplačanih 116 milijonov evrov, kažejo zadnji podatki rednega poročila upravitelja Rudolfa Hramca.

 STA

 

V primeru stečaja podjetja SCT, nekdaj uspešnega gradbenega podjetja, ki ga je vodil tako imenovani gradbeni baron Ivan Zidar, se je stečajni postopek začel leta 2011. Prijavljenih je bilo za več kot 583 milijona evrov terjatev, od tega je bilo 147,5 milijona evrov priznanih navadnih terjatev ter za 238,9 milijona evrov pogojno priznanih terjatev. Največji upniki so bile tudi banke, ponovno NLB, Abanka, Gorenjska banka ...  

Upnikom Vegrada, ki ga je takrat vodila Hilda Tovšak, je stečajna upraviteljica priznala 404,3 milijone evrov terjatev. Ob začetku stečaja pa je bilo premoženje podjetja ocenjeno le na 20 milijonov evrov, kasneje so številne nepremičnine podjetja prodali po bistveno nižjih vrednostih od ocenjenih.

 STA

 

Stečaji Mure, Mipa, IUV ter Planike Kranj zaključeni

Nekdanji najstarejši in največji proizvajalec oblačil, ki je bil tudi eden največjih v Evropi, Mura, je avgusta leta 2009 razglasil insolventnost in sodišču predlagal začetek stečajnih postopkov. Stečaj se je zaključil na začetku letošnjega leta, navaja končno poročilo upravitelja Marka Zamana. V celotnem obdobju stečajnega postopka je bilo unovčene 19,3 milijona evrov stečajne mase, kar je zadoščalo za poplačilo 42,6 odstotka vseh terjatev upnikov. Na pogorišču stare Mure je bilo kar nekaj poskusov oživitve te tovarne, ki pa niso bile uspešne.

Kot zanimivost omenimo, da je leta 2020 glasbenik Jan Plestenjak  na peti sklicani dražbi kupil blagovno znamko Mura za 3.300 evrov. Razlog? "Za nakup sem se odločil malo za hec," je takrat odgovoril za Finance. Dodal pa še, da je želel, da ostane blagovna znamka v slovenskih rokah.

Stečaj nekdanjega velikana mesnopredelovalne industrije Mipa se je po 12 letih zaključil lani. V stečajnem postopku je bilo priznanih za skupaj 87 milijonov evrov terjatev, od tega je bilo na koncu za poplačilo terjatev porabljenih okoli osem milijonov evrov. Bronasti bik, ki je stal pred pred Mipom v Kromberku pri Novi Gorici in ga je izdelal kipar Janez Boljka, zdaj stoji pred sedežem borznoposredniške hiše Ilirika v središču Ljubljani, ki ga je predsednik uprave Igor Štemberger kupil na dražbi za 90 tisočakov. 

 STA

 

Družba industrije usnja Vrhnika (IUV) je leta 2008 zaradi nelikvidnosti in insolventnosti objavila stečaj. Z več kot 600 zaposlenimi je bila največja evropska usnjarna. Po petih letih se je stečajni postopek zaključil. Priznanih je bilo za 18,82 milijona terjatev, upraviteljica je v končnem poročilu povzela, da je bilo unovčenih za 7,56 milijona  evrov opredmetenih osnovnih sredstev in doseženih 3,22 milijona evrov prilivov iz poslovanja.

Kranjska Planika je šla v stečaj leta 2004, ko je bilo tam zaposlenih nekaj manj kot 800 delavcev. Skupna unovčena stečajna masa je bila 14 milijonov evrov, primer Planike pa je eden redkih, v katerem so zaposleni dobili poplačane vse terjatve.

Adria Airways

Tudi nekdanji nacionalni letalski prevoznik Adria Airways  je leta 2019 pristal v stečaju. Podjetje je bilo v lasti nemškega sklada 4K Invest, proti članom poslovodstva pa je bila lani vložena 78-milijonska tožba. Nekdanji lastniki naj bi po pregledu revizorjev kršili insolvenčno zakonodajo, saj kljub insolventnosti podjetja niso ukrepali. Stečajni upravitelj Janez Pustatičnik je priznal nekaj manj kot 88 milijonov evrov terjatev, od tega 16 milijonov terjatve zaposlenih.

Adria Airways, STA

 

Kakšno vlogo ima pri reševanju podjetij država?

"Država nima posebne vloge v teh postopkih, razen v primeru vloge upnika," pojasnjuje Jaka Cepec, izredni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Država nima zakonsko predvidenih mehanizmov, s katerimi bi lahko reševala podjetja pred finančnim zlomom. O postopku sodnega stečaja odločajo sodišča, pri čemer določijo zunajsodne ali formalne sodne postopke finančnega prestrukturiranja podjetja. Država torej lahko vpliva na zakonodajo na način, kako naj ti sodni postopki potekajo.

Septembra se bo prav tako začela obravnava novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H). Prek predlaganih rešitev se posredno krepi načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov, je zapisano v Uradnem listu.