Stečajev v povprečju manj kot pred leti, a nekatere dejavnosti bolj na udaru

Gospodarska klima v slovenskem gospodarstvu se počasi, a vztrajno slabša, toda tega vsaj za zdaj še ne kaže eden pomembnejših kazalnikov zdravja gospodarstva: število stečajev gospodarskih družb. V minulih dneh je odmeval stečaj Studia Moderna Sandija Češka, ki ima v lasti blagovne znamke Dormeo, Top Shop in Kosmodisk, zato smo preverili, kakšni so trendi na področju insolventnosti podjetij v Sloveniji v zadnjih letih. 

V povprečju je od leta 2009 vsako leto 854 gospodarskih družb začelo stečajni postopek. Največ jih je bilo leta 2018, ko je uvedlo stečajni postopek kar 1206 gospodarskih družb. Kljub pandemiji covida, ki je za nekaj časa ohromila državo,  število stečajev tudi zaradi izdatne državne pomoči v zadnjih dveh letih ni preseglo 1200.

Največ stečajnih postopkov gospodarskih družb na leto je bilo med letom 2014 in 2019, ko smo sicer imeli gospodarsko rast. Bruto domači proizvod je v tem obdobju v povprečju na letni ravni naraščal za 3,3 odstotka. Če smo bili neposredno po finančni krizi leta 2011 priča stečajem večjim podjetjem, se je val nato prenesel na manjša podjetja – sledili so stečaji manjših in mikro podjetij, kjer so zaradi manjše stečajne mase postopki stečaja običajno tudi hitrejši. 

Precej manj kot med gospodarskimi družbami je stečajev samostojnih podjetnikov, ki jih je bilo od leta 2009 v povprečju na leto le 105.

Kaj pa letos?

Tudi najnovejši podatki kažejo, da se število stečajev v Sloveniji še vedno zmanjšuje. Še vedno pa je precej manjše kot pred osmimi leti. Samo junija se je skupno število stečajev v Sloveniji zmanjšalo na vseh opazovanih časovnih ravneh – v primerjavi z mesecem prej za 2,7 odstotka, z junijem lani za 8,3 odstotka in v primerjavi s povprečjem leta 2015 za 13,9 odstotka, kažejo podatki statističnega urada. 

Tudi četrtletno je število stečajev upadlo na vseh ravneh – v primerjavi s predhodnim četrtletjem je v drugem trimesečju 2023 za 9,2 odstotka, z istim četrtletjem leto prej pa za 6,3 odstotka. V primerjavi s povprečjem leta 2015 je bilo stečajev manj za 16,7 odstotka. 

Največja rast na četrtletni ravni v trgovini 

V primerjavi s prvim četrtletjem se je število stečajev najbolj povečalo v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (za 46,9 odstotka). V medletni primerjavi  pa je bila rast števila stečajev največja v gradbeništvu (za 12,5 odstotka), sledila je industrija (za 11,1 odstotka). Medtem pa je v primerjavi s povprečjem leta 2015 število stečajev najbolj poraslo v dejavnosti promet in skladiščenje (za 58,7 odstotka).

Na četrtletni ravni se je število stečajev najizraziteje zmanjšalo v gostinstvu, in sicer za več kot polovico (53,3 odstotka), sledila je industrija (23,1 odstotka). V primerjavi z istim četrtletjem lani in povprečjem 2015 pa so statistiki največji upad zaznali v izobraževanju, zdravstvu, socialnem varstvu, kulturi in drugih storitvah, razen dejavnosti članskih organizacij (za 50 in 66,1 odstotka).