Prvi med nadzorniki o primeru Luke Koper: 'Gre za precedenčen primer'

Nekdanji nadzorniki Luke Koper so odškodninsko odgovorni za nakup 10-odstotnega deleža družbe TTI v višini 16,39 milijona evrov s pripadajočimi obrestmi, je odločilo koprsko sodišče. Sodba je pravnomočna. Revizija posla po razrešitvi uprave je namreč pokazala, da je bil lastniški delež preplačan. "Gre za precedenčen primer pri nas, v takem obsegu sodbe še nismo imeli," pravi prvi med nadzorniki Gorazd Podbevšek.  

Z njim smo se pogovarjali tudi o zavarovanju odškodninske odgovornosti in kako je ta obdavčena ter primerih praks iz Nemčije. 

Kako komentirate omenjeno razsodbo v primeru Luke Koper? 

Dejstvo je, na kar na Združenju nadzornikov Slovenije ves čas opozarjamo in o tem predavamo, da je odškodninska odgovornost nadzornikov resna stvar in resna funkcija, ki jo je treba tako jemati. Po eni strani se morajo tega zavedati delničarji, ko imenujejo člane nadzornih svetov. Po drugi strani pa sami nadzorniki, ko sprejmejo in opravljajo to funkcijo. To ni trivialna stvar, ne glede na to, kako se to potem banalizira. Zadnji primer je bil, ko je Slovenski državni holding (SDH) skušal z inflacijo uskladiti priporočila za plačila nadzornikom. Takrat smo brali absurdne primerjave s ceno študentskega dela in podobne neumnosti. Enostavno ni primerno in če hočeš imeti motivirane strokovnjake v nadzornih svetih, jih moraš po eni strani primerno plačati, po drugi strani pa morajo biti primerno usposobljeni in skrbno ravnati. 

A bi lahko ta primer potencialno odvrnil kakšne kandidate za nove nadzornike oziroma bodo te bolj previdni, ko se bodo odločali za funkcijo?

Ja, mislim da bi lahko. Ves čas nevarnost odškodninske odgovornost obstaja. Ves čas smo skušali opozarjati, da je to resna stvar. Glede na to, da konkretnih primerov ni bilo, so se ljudje tega manj zavedali. To je kot v  prometu, ko vidiš hudo nesrečo, se včasih bolj zaveš, da so nevarnosti, katerim smo izpostavljeni in jih je treba tako jemati. Sicer kadrovanje članov nadzornih svetov ni lahka stvar. Velikokrat če želijo dobiti idealne kandidate, jih je težko pritegniti. Upam, da bo tudi tako ostalo, ker slovenske družbe potrebujejo strokovne in skrbne nadzornike, zato da bodo bolje poslovale.

Je redna praksa, da je odškodninska odgovornost zavarovana prek podjetja, kot je bilo v tem primeru?

Zavarovanje odškodninske odgovornosti je normalna, nujna stvar. Na to gledam, kot če ima podjetje neka sredstva družbe, ki jih uporabljajo delavci, jih imaš zavarovane. Kar se je oziroma se bo pokazalo, je, da možnosti za izterjavo 16 milijonov evrov od članov nadzornega sveta v Sloveniji pravzaprav ni. Če želijo biti družbe v položaju, da bodo imela škodo povrnjeno, je edina možnosto to, da imajo zavarovano odškodninsko odgovornost.

Zato so te police v tujini veliko bolj pogoste, to je normalna praksa in vsaka resna družba jo ima. Tudi pri nas se je to začelo vzpostavljati. Je pa res, da absurdna stališča Finančnega urada RS (Furs), ki smo jim priča tudi v zadnjem letu, nekako ogrožajo ta produkt v celoti. Slovenija je zdaj edina država, ki ima to obravnavano kot boniteto in tudi način, kako se obračuna obseg bonitete in komu, je po obrazložitvah Fursa absurden.

Se pravi, to smatrajo kot boniteto in je tako tudi obdavčeno?

Na to gledajo kot na prihodek, vprašanje pa je, koliko tega gre v prihodek. Po zadnjih razlagah Fursa je tako napisano, da na koncu, če si član nadzornega sveta in imaš zavarovano odškodninsko odgovornost, o čemer niti ne odločaš, ampak se odloči družba, si lahko v položaju, da boš moral plačevati družbi še za Furs, ker so plačila nadzornikom tako majhna. Če bi ostalo tako, kot je bilo, ko so se bonitete obračunavale po utečeni praksi, ampak na dolgi rok bi bilo treba opredeliti kot vsa ostala zavarovanja profesionalnih odgovornost.

Ko se zdravnik zaposli v UKC mu ne odbijajo od plače dejstvo, da ima UKC zavarovano odškodninsko odgovornost, tako velja tudi za odvetnike. Vedno pridemo do nekega populističnega pogleda, da je menedžerje in za nadzornike prav, da odgovornost ni zavarovana, ker bodo potem bolj skrbni. To je absurd. Po ZGD imamo odbitno franšizo 10 odstotkov, se pravi, samo nad desetimi odstotki krije zavarovalnica, kar v konkretnem primeru pomeni 1,6 milijona. Torej toliko mora plačati sam. To je v interesu družbe, po mojem taka zavarovanja so in morajo postati neka normalna praksa.

Ste dobili kakšen odziv od trenutnih nadzornikov? Kako oni gledajo na ta primer?

Ne, odločitev sem prvič zasledil v medijih, nimam nobenih odzivov ali pa komentarja.

V tujini je verjetno takšnih primerov več?

V Nemčiji imajo bogato sodno prakso. Tudi ko se primerjamo in analiziramo nemške primere glede na to, kako podobno zakonodajo imamo in kako se tudi sodna praksa zgleduje po nemški, smo se bolj naslanjali na nemške standarde, ki so bili postavljeni. Zdaj pa se sodna praksa vzpostavlja tudi v Sloveniji in odškodninskih primerov je še kar nekaj odprtih. To je resna stvar, ki se je morajo nadzorniki zavedati in jo morajo imeti ozaveščeno, v tej funkciji se tudi ne smejo nikoli sprostiti v smislu, da ima samo osem sejminin na leto. To je velika stvar.