Izvršni direktor švedskega telekomunikacijskega podjetja Ericsson Börje Ekholm Karen je opozoril, da je trenutna tržna situacija v Evropi nevzdržna, in pozval h konsolidaciji evropskih ponudnikov za povečanje konkurenčnosti. Da bi bila konsolidacija trga smiselna, se strinjajo tudi slovenski operaterji, ki že opažajo spremembe vedenja potrošnikov. Glede na razpoložljive podatke Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Akos) se trend konsolidacij na trgu trenutno sicer zmanjšuje.
"V Združenih državah Amerike (ZDA) se na primer štirje operaterji konsolidirajo v tri, ravno toliko operaterjev ima tudi Kitajska. Evropski trg je zasičen z več kot 120 operaterji, pri čemer ima samo slovenski trg štiri, kar je po našem mnenju tudi razlog, da zaostajamo za ameriškim in azijskim trgom," menijo pri Telemachu.
Pri tem se predvsem nanašajo na omrežje pete generacije (5G), pri katerem je Evropa po pokritosti še vedno v zaostanku za mednarodnimi vrstniki, kot so ZDA in nekatere azijske države. V ZDA, ki je vodilna po dostopnosti, je omrežje 5G dostopno na 56 odstotkih ozemlja, medtem ko imajo v Evropi več kot 40-odstotno dostopnost le Ciper, Švica in Danska.
Preberi še
Dejan Turk, A1: Verjetnost recesije je vse manjša
Predsednik uprave A1 v Sloveniji in Srbiji kot gost Kopaonik Business Foruma v Srbiji.
07.03.2023
Slovenija z najhitrejšim internetom v regiji, Hrvaška prva v 5G
Med državami jugovzhodne Evrope prednjači Bolgarija z enim najhitrejših omrežij 5G na svetu.
02.03.2023
"Velika težava v Evropi je, da si naše stranke preprosto ne morejo privoščiti gradnje omrežij. Mislim, da bo to dolgoročno škodilo evropski konkurenčnosti," je dejal Ekholm Karen, ki vodi enega največjih svetovnih ponudnikov mobilnih omrežij 5G. Pri Ericssonu so sicer napovedali, da bodo v sklopu zmanjšanja stroškov odpustili 8.500 zaposlenih. Hkrati je opozoril, da bo Indija v naslednjih nekaj četrtletjih zgradila eno najmočnejših omrežij 5G na svetu.
Košak: Na prvem mestu bi morala biti zaščita potrošnikov
"Konsolidacije so eden od načinov povečevanja učinkovitosti; omogočajo prihranke pri naložbah in stroških ter zagotavljajo sposobnost neprestanega investiranja," je za Bloomberg Adria pojasnil Boštjan Košak, predsednik uprave Telekoma Slovenije. K temu je dodal, da bo za ohranjanje nizkih cen, konkurenčnosti in stalnega povečevanja obsega in kakovosti storitev nujno povečati učinkovitost operaterjev.
"EU je z liberalizacijo telekomunikacijskega trga dosegla izjemno pozitivne učinke za uporabnike in industrijo, nujna naslednja faza tega procesa pa mora biti spodbujanje oblikovanja okolja, v katerem globalni konkurenti ne bodo uspešnejši samo zato, ker jim ni treba spoštovati regulatornih omejitev lokalnih operaterjev," je jasen Košak. Poziv Ericssona zato razume predvsem kot spodbudo regulatorjem, da se od zaščite parcialnih interesov manjših operaterjev preusmerijo k zaščiti potrošnikov in njihovih dolgoročnih interesov. "Najboljša zaščita interesov uporabnikov je seveda močna, zdrava in trajnostno naravnana konkurenca. Jasno je tudi, da pretirano drobljenje trga temu procesu škodi," meni Košak.
V določeni meri se konsolidacija dogaja tudi pri nas, in sicer s prevzemanjem manjših fiksnih operaterjev s strani večjih ponudnikov. Podobno velja tudi za evropski trg, so pojasnili pri A1. "Glede na velikost trga in število telekomunikacijskih operaterjev je v teoriji seveda smiselno pričakovati konsolidacijo trga; kdaj in na kakšen način, pa bi bilo zelo nehvaležno napovedovati," menijo pri T-2.
Glede na razpoložljive podatke Akosa se trend konsolidacij na trgu trenutno zmanjšuje. "V preteklih letih so večji operaterji na slovenskem trgu elektronskih komunikacij prevzeli povprečno pet manjših operaterjev letno," so sporočili iz Akosa. Skupno število vseh v Sloveniji delujočih in v uradno evidenco agencije vpisanih operaterjev s sedežem podjetja v Sloveniji ali v tujini je na današnji dan 146. Register je tudi javno dostopen.
Spremenjene navade pri potrošnikih glede izbire paketov
"V Telekomu Slovenije občutimo močan stroškovni pritisk zaradi dražitev virov in inflacije, hkrati pa nenehno vlagamo v razvoj tako storitev kot omrežja," so zapisali pri Telekomu. Verjetno je to glavni razlog, da bodo v splošne pogoje uporabe vključili določbo o možnosti usklajevanja cen elektronskih komunikacijskih storitev z letno stopnjo rasti cen. Podoben ukrep je lani jeseni že sprejel Telemach, medtem ko pri A1 in T-2 o tem ne razmišljajo.
Se uporabniki zaradi draginje odločajo za cenejše pakete? Kot sicer sporočajo iz Telekoma, podatki kažejo, da uporabniki mobilnih storitev potrebujejo vedno več prenosa podatkov (v letu 2022 se je mobilni prenos podatkov v njihovem omrežju povečal za 45 odstotkov), tako da pakete uporabniki spreminjajo predvsem skladno s svojimi potrebami.
Pri A1 so v začetku leta spremenili cene nekaterih paketov, novih sprememb pa trenutno ne načrtujejo. "Delež uporabnikov paketov z nižjo naročnino je višji v primerjavi s preteklimi leti – zaznavamo predvsem spremenjene navade pri izbiri paketov pri novih uporabnikih," pravijo pri A1.
Tudi pri T-2 opažajo spremembo nakupnega vedenja pri naročnikih, zato se trudijo prilagoditi ponudbo tudi glede na cenovno občutljivost strank. "Trenutno dviga cen storitev ne načrtujemo," pravijo. Medtem pri Telemachu sprememb pri menjavi paketov v tem času ne opažajo. "Novih dvigov cen storitev pri Telemachu zaenkrat ne načrtujemo," dodajajo.
Hkrati so opozorili, da se v telekomunikacijski industriji srečujejo s situacijo, ko velike količine podatkov v omrežjih porabijo spletne platforme, ne da bi plačale za stroške, ki so povezani z zagotavljanjem teh zmogljivosti. "Zato si prizadevamo za uvedbo ustrezne zakonodaje na ravni Evropske unije (EU)," pravijo na Telemachu.
Akos periodično objavlja tudi raziskavo o mesečnih izdatkih gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij. Oktobra 2022 so tako izdatki za vse elektronske komunikacije v gospodinjstvih (vključno z mobilno telefonijo) za skoraj polovico vprašanih znašali od 31 do 80 evrov. Kar tretjina vprašanih je za elektronske komunikacije v oktobru plačala več kot 80 evrov. Najpogostejša (povprečna) vrednost mesečnega izdatka za vse elektronske komunikacijske storitve je 75 evrov na gospodinjstvo oziroma 38 evrov na osebo.