Med slovenskimi župnijami je završalo, potem ko so nekatere občine začele zaračunavati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za verske objekte, ki so bili do nedavnega oproščeni tega plačila. Medtem ko župnije iščejo pravne rešitve, da bi se izognile plačevanju novega davka, pa pridno črpajo javna sredstva, kažejo podatki portala Erar.
Iz odločbe Ustavnega sodišča RS (U-I-11/16-29) iz leta 2020 in navodil, ki jih je občinam oktobra 2021 poslalo ministrstvo za okolje in prostor, izhaja, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) zaračunava tudi za verske objekte oziroma da slednji niso več oproščeni plačevanja nadomestila. Z upoštevanjem navodil so nekatere občine že začele, župnije, ki so bile v lanskem letu primorane plačati NUSZ za verske objekte, pa so se s pritožbo obrnile na ministrstvo za finance, saj dajatve ne želijo plačevati. S finančnega ministrstva sporočajo, da pritožb še niso obravnavali.
Občine neenotno pristopile k zaračunavanju NUSZ
V Skupnosti občin Slovenije in Združenju občin Slovenije nimajo podatka o tem, katere občine so že začele z obračunavanjem NUSZ za verske objekte. V Združenju mestnih občin Slovenije pa so nam razkrili le, da nekatere mestne občine to počnejo, druge pa ne.
Kdo torej NUSZ za verske objekte že obračunava? Mestna občina Maribor je v letu 2022 s tega naslova pobrala za okoli 26 tisoč evrov dajatev, Mestna občine Celje pa 13.080 evrov. Z letom 2023 so z zaračunavanjem NUSZ za verske objekte začeli v mestnih občinah Krško in Velenje.
Iz mestnih občin Ljubljana in Murska Sobota so nam sporočili, da NUSZ za verske objekte ne obračunavajo. "Za leto 2023 preverjamo, koliko bi bilo dejansko takih objektov," odgovarjajo v ljubljanski občini. "Od pristojnega ministrstva pa pričakujemo, da bo odločilo o pritožbah, ki se nanašajo na predmetno tematiko odmere NUSZ za navedene objekte."
Iz murskosoboške mestne občine so nam sporočili, da "po zdaj veljavnem Odloku o NUSZ na območju Mestne občine Murska Sobota ni posebej določenega namena in točkovanja za objekte cerkva oziroma kapelic, zato se v letu 2023 NUSZ še ne bo odmerilo za te vrste objektov". Pri tem dodajajo, da če bo v letu 2023 sprejet nov odlok, ki bo določal obveznost plačevanja NUSZ tudi za tovrstne objekte, "se bo tem objektom odmeril NUSZ v letu 2024".
NUSZ za verske objekte prav tako ne zaračunavajo v mestnih občinah Koper, Novo mesto in Kranj. V slednji dodajajo, da tega ne bodo storili niti v letu 2023. Iz novomeške občine so nam sporočili, da občina do sedaj ni odmerjala nadomestila verskim objektom. "Ker smo ministrstvo zaprosili za dodatna pojasnila, na katera še čakamo, trenutno še ni jasno, ali bomo in – če bomo – za katere verske objekte bomo nadomestilo odmerjali," pravijo.
Škofije redkobesedne
Iz novomeške škofije so nam javili, da dogajanje v zvezi z NUSZ spremljajo, a da več podatkov trenutno ni znanih. Več informacij so podali v koprski škofiji, kjer se sprašujejo, "kako je mogoče, da se za leto 2020 ali 2021 zaračuna NUSZ na podlagi zakona, ki od leta 2018 ne velja več". Gre za Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), na katerega se sklicujejo tako odločba ustavnega sodišča kot navodila ministrstva za okolje in prostor.
V koprski škofiji ob tem dodajajo, da NUSZ predstavlja "velik strošek, ki bi ga sicer lahko vložili v obnovo cerkva, ki so tudi del lokalne kulturne dediščine in ne prinašajo nobenega dobička, ampak sta njihova obnova in vzdrževanje zelo dragi". Podatki iz Erarja pa kažejo, da so župnije v zadnjih letih ob občin prejele zajetno vsoto javnih sredstev za obnovo sakralnih objektov.
Koliko javnih sredstev prejmejo župnije, ki že plačujejo NUSZ?
Portal Družina je novembra poročal, da sta občini Postojna in Ilirska Bistrica začeli župnijam na svojem ozemlju zaračunavati NUSZ za verske objekte. Župniji Postojna in Studeno naj bi občini Postojna po poročanju Družine v dveh letih nakazali 3.371 evrov, župnija Ilirska Bistrica pa je istoimenski občini doslej plačala dobrih tri tisoč evrov. Ni sicer jasno, ali gre za plačilo NUSZ zgolj za verske objekte ali znesek vključuje NUSZ tudi za ostale objekte v lastni župnij, ki že prej niso bili oproščeni plačevanja nadomestila.
V primerjavi z javnimi sredstvi, ki so jih župnije v zadnjih letih prejele s strani občin, gre sicer za majhne zneske. Občina Postojna je v zadnjih 20 letih postojnski župniji nakazala 200.975 evrov, ministrstvo za okolje in prostor pa je leta 2019 primaknilo dobrih 20 tisoč evrov. Župnija Studeno je od občine Postojna v zadnjih 15 letih prejela dobrih 26 tisoč evrov, dodatnih 14 tisoč evrov je prispevala krajevna skupnost Studeno, kažejo podatki portala Erar.
Župnija Ilirska Bistrica je samo v zadnjih štirih letih od občine Ilirska Bistrica prejela 60 tisoč evrov, dobrih 65 tisoč evrov je v tem obdobju primaknilo ministrstvo za kulturo. Portal Družina je poročal, da naj bi bila sredstva namenjena obnovi cerkev.
Nadškofija Maribor je v zadnjih 20 letih prejela 15,7 milijona evrov javnih sredstev, največ od ministrstva za finance in Urada RS za verske skupnosti. Velike prejemnice so tudi nekatere župnije, ki spadajo pod mariborsko nadškofijo. Občini Podvelka in Radlje ob Dravi sta od leta 2004 župniji Brezno ob Dravi skupaj nakazali dobrih 444 tisoč evrov. Župnija Cirkovce je v istem obdobju od občin Kidričevo in Rače-Fram prejela 151.500 evrov, dobrih 33 tisoč evrov je primaknilo kulturno ministrstvo. Občina Oplotnica je župniji Čadram-Oplotnica od leta 2003 nakazala 305 tisoč evrov javnih sredstev. Po navedbah nadškofije Maribor naj bi župnijam pod njihovo domeno NUSZ zaračunavala samo mariborska občina.
Župnija Maribor – Košaki je prejela 4.500 evrov od občin Pesnica in Hoče-Slivnica, župnija Maribor – Radvanje tisoč evrov in župnija Maribor – Pobrežje 300 evrov. Župnija Maribor – Sv. Rešnje telo je od Eko sklada v zadnjih treh letih prejela sedem tisoč evrov. Župnije Maribor – Brezje, Maribor – Sv. Marija, Maribor – Tezno, Maribor – Sv. Janez Bosko, Maribor – Sv. Magdalena, Maribor – Sv. Jožef in Maribor – Sv. Križ od mariborske občine niso prejele sredstev.
.webp){kind=icon}
