Lani so Slovenci vplačali rekordnih neto 484 milijonov evrov v vzajemne sklade, družbe za upravljanje (dzu), ki tržijo te sklade, pa so lani ustvarili rekordne dobičke.
Čeprav so letos borzni tečaji obarvani rdeče, so v letu 2021 vlagatelje večinoma razveseljevali z dvomestnimi donosnostmi. Denimo globalni indeks MSCI World se je lani okrepil za petino, evropski indeks za 22 odstotkov, ameriški indeks S & P 500 za skoraj 27 odstotkov, indeksi, ki spremljajo Kitajsko pa so lani upadli za več kot 10 odstotkov predvsem zaradi posegov kitajske partije zlasti v tehnološko panogo in zapiranje gospodarstva zaradi posledic širjenja kovida.
Rekordna vplačila v sklade
Uspešno borzno leto je prebudilo tudi Slovence. V letu 2021 so bila neto vplačala v vzajemne sklade, ki jih tržijo domače družbe za upravljanje rekordna, in sicer v višini 484 milijonov evrov. To je največ po letu 2007, ko je bilo vplačanih 469 milijonov evrov. Naslednje leto je bilo zaradi finančno-gospodarske krize iz skladov izplačanih prav tako rekordnih 304 milijone evrov, takrat so borzni tečaji upadli za več kot 60 odstotkov. Sledilo je desetletje brez večjih neto vplačil ali izplačil v vzajemne sklade.
Preberi še
Skupina NLB: Skok dobička po zaslugi vključitve Sberbank
Skupna NLB je v prvem četrtletju letos ustvarila 231,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 3,6-krat več kot v istem odboju lani.
12.05.2022
Sava Re: pokovidna normalizacija oklestila dobiček v prvem četrtletju
Prihodki Zavarovalne skupine Sava v prvem četrtletju na enaki ravni kot v primerljivem obdobju lani, čisti dobiček nekoliko nižji.
19.05.2022
Objavljena letna poročila: Slovenska podjetja podvojila čisti dobiček
Slovensko gospodarstvo je v letu 2021 po ugotovitvah Ajpesa občutno izboljšalo rezultate poslovanja in povečalo neto čisti dobiček.
23.05.2022
Rekordno leto, rekordni dobički
Pet domačih družb – NLB Skladi, Triglav Skladi, Generali Investments, Sava Infond in Primorski skladi, je skupaj ob koncu lanskega leta upravljalo dobre 4,3 milijarde evrov premoženja, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Letošnje leto je zaznamovali dvomestni popravki tečajev na borzi, kar je povročilo, da so se skrčila tudi sredstva v upravljanju, in sicer za dobrih 300 milijonov evrov.
Družbe za upravljanje so lani skupaj ustvarile dobrih 85 milijonov evrov čistih prihodkov, kar je za slabo tretjino več kot leto prej in 27,6 milijona evrov dobička, kar je za kar 80 odstotkov več kot leto prej.
V absolutnem znesku je največ čistih prihodkov in čistega dobička lani ustvarila družba Triglav Skladi, ki je imela v upravljanju 1,37 milijarde evrov premoženja. Lani je družba, ki jo vodi Benjamin Jošar in je del zavarovalne skupine Triglav, ustvarila rekordnih 30,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 28 odstotkov več kot leto prej. Čisti dobiček pa se je podvojil na 12,3 milijone evrov.
Največji tržni delež (37-odstotnega) ob upoštevanju čiste vrednosti sredstev v upravljanju v okviru krovnega sklada ima z 1,6 milijarde evrov družba NLB Skladi, ki je del bančne skupine NLB. Spomnimo, NLB je lani zagnala postopek iskanja novega lastnika za svojo hčerinsko družbo. Postopek prodaje pa so konec letošnjega marca ustavili. »Zdaj ni pravi čas za prodajo,« je odločitev komentiral predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Družba NLB Skladi, ki jo vodi Kruno Abramovič je lani povečala prihodke od prodaje za 41 odstotkov na skoraj 29 milijonov evrov. Čisti dobiček je znašal 8,9 milijona evrov in bil za 63 odstotkov večji kot v letu 2020.
Družba Generali Investments, ki jo vodi Luka Podlogar, je lani upravljala s 710 milijoni evrov premoženja v skladih. Družba, ki je del zavarovalne skupine Generali, je realizirala skoraj 14 milijonov evrov čistih prihodkov, kar je za slabo petino več kot leto prej ter dobre 3,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 42 odstotkov več kot leto prej.
Uspešno leto je tudi za družbo Savo Infond, ki ima v upravljanju 570 milijonov evrov. Družba, ki jo vodi Jožica Palčič je lani ustvarila 10,8 milijona evrov čistih prihodkov, kar je 41 odstotkov več kot leto prej. Prav tako je skoraj podvojila čisti dobiček na skoraj tri milijone evrov.
Najmanjša družba za upravljanje Primorski skladi je lani ustvarila 1,1 milijona evrov čistega prihodka in dobrih 236 tisoč evrov čistega dobička. Družba je lani novembra izvedla oddelitev okoli 80 odstotkov premoženja družbe na edinega lastnika družbe Modro linijo holding. Na nadrejeno družbo je bilo prenesenega 3,6 milijona evrov premoženja v obliki vzajemnih skladov, delnic, deležev in poslovnih nepremičnin. Kapital Primorskih skladov se je po izvršeni oddelitvi zmanjšal na 1,3 milijona evrov, v letu 2020 pa je bil 3,9 milijona evrov. Na izkaz poslovnega izida pa oddelitev ni imela bistvenega vpliva z izjemo nekoliko nižjih poslovnih prihodkov, so zapisali v letnem poročilu.