Zavarovalnici pred rezultati: ali rast zavarovalnih premij vodi v rast dobičkov?

V prvem četrtletju 2026 je trg zavarovanj beležil solidno medletno rast obračunane zavarovalne premije (BOP), ki pa se je skozi mesece postopoma umirjala. Skupna premija je marca dosegla 927,4 milijona evrov, kar pomeni 11,99-odstotno rast glede na isto obdobje lani, potem ko je bila rast januarja še pri 19,3 odstotka, kažejo podatki Slovenskega zavarovalnega združenja.

Glavnino rasti še vedno poganjajo neživljenjska zavarovanja, ki dosegajo približno 73 odstotkov celotne premije in so marca medletno zrasli za 18,5 odstotka. Med njimi so v ospredju predvsem zavarovanja odgovornosti pri uporabi motornih vozil, kjer je premija marca dosegla 193,2 milijona evrov ob več kot 150-odstotni rasti, ter zavarovanja kopenskih motornih vozil s 172,2 milijona evrov premije in devetodstotno rastjo. 

Nadpovprečno rast beležijo tudi nezgodna zavarovanja (+124 odstotkov) in splošna zavarovanja odgovornosti (+108 odstotkov).

Zavarovanja dražja za desetino

Del rasti premij je mogoče pripisati tudi višjim cenam zavarovanj, ki sledijo inflacijskim pritiskom, zlasti pri avtomobilskih in premoženjskih zavarovanjih. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije dodatno osvetljujejo strukturo rasti na zavarovalniškem trgu. 

Marca so se cene zavarovalnih storitev na letni ravni zvišale za približno 10,5 odstotka, kar pomeni, da pomemben del rasti obračunane premije izhaja iz cenovnih prilagoditev, in ne samo iz večjega obsega sklenjenih zavarovanj. Najizrazitejša rast cen je bila zabeležena pri zavarovanjih, povezanih s stanovanjem, kjer so se cene medletno zvišale za več kot 18 odstotkov, kar odseva višje stroške gradbenih del, materialov in odprave škod po naravnih nesrečah.

Pri zdravstvenih zavarovanjih je bila rast cen bolj zmerna, do štirih odstotkov, medtem ko so cene nekaterih življenjskih zavarovanj ostale nespremenjene ali so celo rahlo upadle. To potrjuje, da je inflacijski pritisk bolj izrazit v neživljenjskem segmentu, kjer na zavarovalnice neposredno vpliva rast stroškov škod.

Na drugi strani življenjska zavarovanja zaostajajo. Njihov delež se giblje okoli 27 odstotkov celotne pobrane premije, pri čemer so marca beležila 2,5-odstotni medletni padec pobranih premij. K temu največ prispeva upad pri klasičnih življenjskih zavarovanjih (–14 odstotkov), medtem ko segmenti, kot so zavarovanja z naložbenim tveganjem (+2 odstotka) in dodatno pokojninsko zavarovanje (+7,9 odstotka), ohranjajo zmerno rast.

Podatki tako kažejo na nadaljevanje strukturne vrzeli med neživljenjskimi in življenjskimi zavarovanji. Medtem ko prvi segment ostaja močno vezan na tekoče gospodarske aktivnosti in inflacijske pritiske, življenjska zavarovanja kažejo znake zadržanosti, kar lahko kaže na spremembe v varčevalnih navadah in investicijskem okolju.

 

Višje premije pomagajo blažiti pritisk na dobičkonosnost

To pomeni, da je bila rast premij v prvem četrtletju kombinacija dveh dejavnikov: še vedno razmeroma velike rasti cen v posameznih segmentih ter povečanja obsega poslovanja, predvsem pri avtomobilskih in nezgodnih zavarovanjih. Razlika med približno 12-odstotno rastjo premij in več kot 10-odstotno rastjo cen hkrati nakazuje, da je realna rast trga precej bolj zmerna, kot bi sklepali zgolj iz nominalnih podatkov.

Takšna struktura rasti je za zavarovalnice kratkoročno ugodna, saj višje premije pomagajo blažiti pritisk na dobičkonosnost, ki ga povzročajo dražje škode. Pred objavo četrtletnih rezultatov obeh zavarovalnic, ki kotirata na Ljubljanski borzi, vlagatelji in analitiki pozornost usmerjajo predvsem v vprašanje, ali bo rast zavarovalnih premij, ki jo kažejo podatki za začetek leta, zadostovala za ohranjanje dobičkonosnosti v bolj zahtevnem okolju. 

V tem kontekstu bodo rezultati Pozavarovalnice Sava in Zavarovalnice Triglav, ki jih bosta družbi predstavili v sredo, prvo konkretnejše sporočilo, kako se rast premij preliva v dejansko dobičkonosnost in ali se potrjujejo bolj zadržana pričakovanja analitikov glede letošnjega poslovanja.

Kakšna so pričakovanja analitikov

Pričakovanja glede poslovanja obeh največjih slovenskih zavarovalnic in pogled analitikov na njuni delnici se v pomembnih točkah dopolnjujejo – predvsem v razmerju med stabilno rastjo poslovanja in različnim potencialom za rast tečajev.

Za Pozavarovalnico Sava se pričakuje, da bo v letu 2026 ohranila rast obsega poslovanja, ki naj bi bila vsaj petodstotna, kar pomeni približno 1,19 milijarde evrov prihodkov. Vendar pa bo ob tem dobiček pod pritiskom, saj skupina pričakuje občutno višje škode zaradi naravnih nesreč – te naj bi se povečale na okoli 50 milijonov evrov. 

Kljub temu družba poudarja, da ostaja kapitalsko robustna, neposreden vpliv geopolitičnih tveganj pa je omejen. Takšen operativni okvir se kaže tudi v bolj zadržanem pogledu analitikov na delnico. Rok Štibric iz Oddo BHF je ciljno ceno postavil pri 84 evrih z nevtralnim priporočilom, medtem ko Tea Pevec iz InterCapital Securities in Lojze Kozole iz Ilirike ohranjata priporočila za nakup, a pri nižjih ravneh. Konsenz ciljne cene se tako giblje okoli 84 evrov, kar je pod trenutnim tečajem približno 93 evrov in nakazuje omejen oziroma negativen kratkoročni potencial.

Na drugi strani Zavarovalnica Triglav ohranja ambicioznejši pogled na leto 2026. Skupina načrtuje, da bo obseg poslovanja presegel 2,4 milijarde evrov, dobiček pred obdavčitvijo pa naj bi znašal med 170 in 190 milijoni evrov. Ključni vplivi na poslovanje bodo po njihovih ocenah makroekonomske razmere, gibanja na finančnih trgih in inflacija, medtem ko neposredna geopolitična izpostavljenost ostaja nizka. Ob tem družba ne izključuje nadaljnje rasti prek prevzemov, če se pojavijo ustrezne priložnosti. 

Takšen okvir podpira tudi bolj optimističen konsenz analitikov. Kozole iz Ilirike ciljno ceno vidi pri 80,5 evra, Štibric pri 75 evrih z oceno presega trge, Pevec iz InterCapital Securities pa pri 64 evrih. Povprečna ciljna cena tako znaša okoli 77,75 evra, kar ob trenutnem tečaju približno 68 evrov pomeni okoli 14-odstotni potencial rasti.