Podjetništvo

Kako so slovenske smuči postale pravi hit na Kitajskem

28. maj 2024, 07:00

Elan, Slatnar in Alpina osamljene zvezde slovenskega paviljona kitajsko-evropskega expa v Ningboju

Podjetnica Alice Liang: 'Kitajci največ posegajo po klasičnih alpskih smučeh, prodaja desk raste'

Kako se slovenska vlada usklajuje, da domačim podjetjem pomaga pri vstopu na kitajski trg?

Kako so slovenske smuči postale pravi hit na Kitajskem

Aleš Kovačič

"V zadnjih 20 letih je kitajski trg smuči silovito rasel. Če govoriva konkretno za Elan, se nam je prodaja povečala za vsaj desetkrat," je v slovenskem paviljonu na 8. poslovnem svetu med Kitajsko in državami srednje in vzhodne Evrope (CEEC) pojasnila kitajska podjetnica Alice Liang, ki na tem azijskem trgu predstavlja našega največjega proizvajalca smuči.

Vaše prijave ni bilo mogoče shraniti. Prosimo, poskusite ponovno.

Uspešno ste se prijavili.

Na expu, na katerem svoje produkte in posredno lastno državo, na kitajskem trgu vse leto promovirajo podjetja iz 15 držav regije CEEC (številne izmed njih so države regije Adria), so namreč v slovenskem paviljonu predstavljeni le zimsko-športni izdelki podjetij Alpina, Elan in Slatnar. Prvi dve družbi sta zaradi Liang na kitajskem trgu že 22 let, medtem ko je Slatnarjevo skakalno opremo začela uvažati pred desetimi leti, pove podjetnica, zaradi katere so Kitajci poleteli tudi v Planici.

Slovenske smuči prepričale tudi Kitajce

"Največ povpraševanja je po klasičnih alpskih smučeh, raste pa tudi prodaja snežnih desk, medtem ko v zadnjem času opažamo še povpraševanje po tekaških smučeh in poletnih tekaških smučeh na rolerjih," o trendih zimske rekreacije na Daljnem vzhodu pove Liang. Elan večino svojega prometa na Kitajskem ustvari prav s prodajo izposojevalcem smučarske opreme, pravi vsestranska podjetnica, ki je med drugim vodila tudi prvo smučišče v Pekingu. Mimogrede, na Kitajskem so zelo priljubljena smučišča z umetno maso, ki zlasti na subtropskem jugu države omogočajo smučanje vse leto.

Pravi, da je begunjska znamka med Kitajci dobro sprejeta, saj zavzema deset odstotkov trga s smučarsko opremo. "Lani smo prodali za okoli milijon dolarjev opreme Elana in Alpine, v času olimpijskih iger v Pekingu pa smo zaradi promocijskega učinka dogodka imeli celo 10 milijonov dolarjev uvoza izdelkov teh dveh proizvajalcev," še pove podjetnica.

Njeni načrti v prihodnje so zaradi nagle rasti priljubljenosti zimskih športov v državi ter namerami vlade, da v skladu z vsesplošno modernizacijo okrepi tudi turistični sektor, ambiciozni. "Letos pričakujem, da bo prodaja zrasla za 30 odstotkov," optimistično napove podjetnica, ki je kitajske skakalce na Slatnarjevih smučeh doslej že večkrat pripeljala tudi v dolino pod Poncami.

150 slovenskih milijonov v Ningbo

Na razkošnem razstavišču je organizatorjem uspelo zbrati več kot štiri tisoč najrazličnejših – povečini prehrambnih – izdelkov. Če je namen razstavljavcev premamiti obsežni kitajski trg, je namen organizatorjev na enem mestu zbrati ponudbo iz držav te strateško pomembne regije. Poleg Slovenije se v to skupino uvrščajo še Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Češka, Črna gora, Grčija, Gruzija, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija, Severna Makedonija, Slovaška in Srbija. Pri čemer je Slovenija v tem oziru celo najdejavnejša, saj je po podatkih lokalnih oblasti v edinem prostotrgovinskem območju v provinci Zhejiang v zadnjih nekaj letih oblikovala devet podjetij, ki so v orjaško pristaniško razvojno območje prinesle za 152,85 milijona dolarjev neposrednih tujih naložb (FDI).

Moderno razstavišče stoji v najpomembnejšem in sodobno opremljenem globokomorskem pristanišču Ljudske republike, od koder se v države srednje in vzhodne Evrope (v obratni smeri pač bistveno manj) stekajo ogromne količine blaga. Samo lani je skupni pristaniški kompleks Ningbo-Zhoushan pretovoril 35,3 milijonov zabojniških enot (TEU). Pri tem pomembno vlogo igrajo prav države regije srednje in vzhodne Evrope, od koder Kitajska po namerah vlade želi preseči mejo 170 milijard dolarjev uvoza. Glavnino trenda rasti naj bi v prihodnjih petih letih zajemali prav prehrambni izdelki, ki so se povečini maloštevilnim obiskovalcem ponujali s polic razstavišča.

Kaj predstavljajo države regije Adria

Na večjih razstavnih prostorih Bosne in Hercegovine je bilo denimo mogoče okušati žganje blagovne znamke v rokah družine predsednika Republike srbske Milorada Dodika, Črna gora je na ogled postavila svojo izdatno zbirko vin, podobno skromna kot Slovenija je bila z vini sicer tudi Hrvaška, medtem ko so Srbi poleg alkohola razstavljali tudi kozmetične izdelke. V pritličju prizorišča je bilo na manjšem skupnem razstavnem prostoru za vinarje opaziti tudi nekaj steklenic bučnega olja ter buteljke priznanih slovenskih vinarjev, kot sta Bageri in Pullus.

Glede na to, da je omenjena petnajsterica držav doslej v širše pristaniško območje vložila za 290 milijonov dolarjev neposrednih tujih naložb in tako vzpostavila 117 podjetij, bi obiskovalec morda pričakoval konkretnejše zanimanje domačih proizvajalcev za vstop na kitajski trg. To je sicer po neuradnih informacijah z ministrstva za zunanje in evropske zadeve precejšnje zlasti iz vrst dobaviteljev avtomobilske industrije, o čemer je sicer pred nedavnim za Bloomberg Adria spregovoril direktor Hidrie Holdinga in koordinator misije Gremo Iztok Seljak. Na omogočanje vklapljanja slovenskih dobaviteljev v kitajske dobavne verige naj bi se sicer intenzivneje povezovalo več ministrstev, konkretni rezultati strategije pa naj bi bili znani kmalu, so nam povedali viri, seznanjeni z zadevo.