Tuje naložbe: V Evropi imamo problem, kako dobra je Slovenija?

Po letih boja z inflacijo se je pozornost v Evropi preusmerila k vprašanju gospodarske rasti. "Vsi se sprašujejo, zakaj je gospodarska rast tako anemična," je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle na petkovi razpravi o neposrednih tujih naložbah.

Še pred 15 leti je bil BDP Evrope večji od BDP ZDA, zdaj pa nas ZDA močno presegajo, saj je njihov BDP za osem tisoč milijard dolarjev večji od bruto domačega proizvoda Evrope, je povedal Vasle. Evropa ima težavo tudi zaradi nizkih investicij, pravi guverner.

Nekatere države so neposredne tuje naložbe uporabile kot model za razvoj, v Sloveniji ni bilo tako, zato smo na repu primerjav med državami po neposrednih tujih naložbah, je na posvetu v organizaciji Banke Slovenije povedal Vasle.

ZDA so še vedno najbolj privlačne za naložbe

Globalizacijski procesi so se upočasnili po vsem svetu, pretok kapitala je glede na velikost BDP manjši kot v preteklosti, rast svetovne trgovine se je precej upočasnila, kažejo številke, ki jih je predstavila Irena Drmaž, direktorica oddelka Finančna statistika pri Banki Slovenije.

"Za gospodarstvo EU je največje tveganje šibka rast v Nemčiji," je povedala Irena Drmaž. Rast zavirajo tudi demografski trendi in tesen trg dela, zaradi česar podjetja ne najdejo dovolj delavcev, je povedala.

Daleč največja država prejemnica neposrednih naložb ostajajo ZDA, na drugem mestu je Japonska, ki ji sledijo Kitajska, Švica, Hongkong in Nemčija. Te države so prejele 78,5 odstotka vseh vhodnih neposrednih naložb v letu 2023, kažejo podatki Banke Slovenije.

Slovenija zaostaja za tekmicami

Slovenija zaostaja v primerjavi s primerljivimi državami, pri nas vrednost neposrednih tujih naložb znaša 35 odstotkov BDP. Pred nami so Poljska, Hrvaška, Avstrija in Slovaška s tujimi naložbami, višjimi od 40 odstotkov BDP, medtem ko je na Madžarskem in Češkem tujih naložb za več kot 60 odstotkov domačega BDP.

 

 

Največ kapitala za investicije v Sloveniji prihaja iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, ZDA in Luksemburga.

Slovenija je globalni trend selitve proizvodnje bližje matičnemu podjetju (angleško: nearshoring) in v bolj prijateljske države (angleško: friendshoring) nekoliko zamudila, saj so nas prehiteli Čehi in Slovaki, meni Marjana Majerič, izvršna direktorica za strateški razvoj in internacionalizacijo GZS. Te države so v primerjavi s Slovenijo bolje izkoristile strateško bližino zahodnega Balkana in srednje Evrope za privabljanje tujih investicij, meni Marjana Majerič.

Švicarski Sandoz je vseeno izbral Slovenijo

Zakaj se je švicarski Sandoz, lastnik nekdanjega Leka, odločil za velike naložbe v nove tovarne zdravil v Sloveniji – samo v novo tovarno v Lendavi bodo investirali 500 milijonov evrov?

Švicarje je prepričalo stabilno in predvidljivo gospodarsko in politično okolje v Sloveniji, je povedal Gregor Makuc, glavni izvršni direktor in predsednik Sandoza Slovenija.

"Za tovarno v Lendavi so kandidirale države do Indije do Kanade, zmagala je Slovenija," je povedal Makuc. "Sandoz je ocenil, da je država zelo predvidljiva in stabilna, politično, kulturno in davčno. Vedo, na kaj lahko računajo. Seveda bi bila lahko birokracija hitrejša, a lahko bi bila tudi počasnejša," je povedal Makuc. Pomembno je, da lahko dokumente kljub dolgotrajnosti zanesljivo uredijo.

 

 

Poleg tega je Slovenija ena redkih držav v Evropi, kjer lahko podjetja kot davčno olajšavo uveljavljajo do 100 odstotkov vložka v raziskave in razvoj. "To Nemce spravlja v obup!" je pripomnil prvi mož Sandoza v Sloveniji.

Pravna varnost je zelo pomembna

Z njim se je strinjal Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke. "Številke kažejo, da je Slovenija razmeroma dobro okolje za tuje investicije. Napovedi, da bo podjetje preneslo svoj sedež v tujino, so bolj orodje za pogajanja kot resnična grožnja. Ne vem, ali kdo pozna pet podjetij, ki so svoje napovedi izpolnila," je povedal Jamnik.

To, da ima tudi mala nevladna organizacija možnost s pritožbami na sodišču vplivati na postopke, kaže, da v Sloveniji imamo pravno varnost in da bo pravni sistem zaščitil tudi šibkejšo stran, je poudaril Jamnik. To je po njegovem mnenju pozitivno sporočilo za tuje vlagatelje, saj kaže na delujoč pravni sistem, ki zagotavlja pravno zaščito vsem udeležencem.

Jamnik sicer meni, da je upadanje obsega neposrednih naložb v primerjavi z drugimi državami težava, predvsem primanjkuje naložb v nematerialna sredstva.

Malo gospodarstvo dušijo davki in birokracija

Medtem ko sistem v Sloveniji deluje za velika podjetja, pa to ne drži za male in srednje igralce, ki se dušijo v birokraciji in vse višjih davčnih bremenih, je nasprotovala Marjana Majerič z GZS. Medtem ko veliki dobivajo davčne spodbude, so mala podjetja dobila letos sedem novih davčnih bremen, je povedala. Če država ves čas uvaja nove davčne obremenitve, ne moremo govoriti o takšni stabilnosti, je poudarila predstavnica GZS.

Član uprave Petrola Drago Kavšek pa meni, da Slovenija kot država nikoli ni prepoznala nacionalnih šampionov in določila panog, ki bi jih podpirala. "Razvojni preboji se dogajajo pri regionalnih igralcih. Nekatere od njih smo prodali, nekatere pa še imamo, a jih ne prepoznamo," je povedal Kavšek. "Ali naj Petrol ostane regijski igralec, kot je postala NLB, ali ne? Petrol ima kapacitete za investicije, a na žalost predvsem v tujini zaradi omejitev v Sloveniji," pravi prvi finančnik Petrola.