.webp){kind=icon}
Slovenija ustvari več elektrike s sončnimi elektrarnami kot ostale države regije Adria skupaj. Leta 2021 smo s pomočjo sonca proizvedli za 367 megavatnih ur električne energije, kar je 51 odstotkov več kot leta 2015 in tri odstotke vse proizvedene električne energije v Sloveniji. Vlada Roberta Goloba želi solarne kapacitete potrojiti do leta 2025. Je to možno glede na birokratske ovire in razpoložljive finančne vire?
"To je možno, lahko bi bili celo bolj ambiciozni. Sončne elektrarne so namreč smiselne tako z ekonomskega kot ekološkega vidika," je za televizijo Bloomberg Adria dejal dr. Marko Topič, predstojnik katedre za elektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Topič je izpostavil, da se sončne elektrarne v Sloveniji v veliki meri postavljajo na individualnih stavbah, profesor elektronike pa si želi pospeška v obliki velikih sončnih elektrarn. "To pa je stvar velikih investitorjev," je dodal.
Kandidat za ministra za podnebje, okolje in energijo Bojan Kumer je na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom napovedal, da bo ena od njegovih prioritet pohitritev postopkov umeščanja elektrarn v prostor in odprava nekaterih nepotrebnih soglasij. Temu pa nasprotujejo nekatere okoljevarstvene organizacije, ki so se zaradi združevanja resorja za energetiko in okolje opredelila proti zakonu o vladi, ki je bil potrjen na novembrskem referendumu.
Preberi še
Poročilo: Sončna energija neizkoriščen potencial regije Adria
Največ solarne energije v regiji proizvede Slovenija, potencial največji v Severni Makedoniji.
18.01.2023
Povpraševanje po sončnih elektrarnah ostaja visoko, zakaj se mudi?
Pri industrijskih odjemalcih je neodvisnost od državnih spodbud zaradi energetske draginje še toliko večja.
18.01.2023
Nakup sončne elektrarne brez baterijskega hranilnika ne bo več smiseln
Eko sklad: Spodbuda za nakup baterijskega hranilnika desetkrat višja kot za sončno elektrarno.
17.01.2023
Bernard, NGEN: Subvencije za električne hranilnike in kotacija na borzi
Po novem bo mogoče pridobiti tudi subvencijo Eko sklada za nakup baterijskih hranilnikov.
12.01.2023
Topiču pa se zdi odločitev vlade, da bo rahljala okoljske standarde, dobra. "Imamo veliko potenciala, poleg individualnih stavb še na degradiranih površinah in drugih infrastrukturnih segmentih. Gre za smiselno odločitev," meni Topič. Po njegovih navedbah ima Slovenija okoli dva odstotka degradiranih površin, za uresničitev vladnega načrta pa potrebujemo 1,5 promila.
Analitiki Bloomberg Adria pa so v nedavnem poročilu izpostavili tudi potencial agrovoltaike oziroma umeščanja sončnih elektrarn na kmetijske površine.
Celoten intervju z dr. Markom Topičem si lahko ogledate v zgornjem videu.
