Bernard, NGEN: Subvencije za električne hranilnike in kotacija na borzi

Kako pomembna je energetska samooskrba, smo lahko videli v lanskem letu. "Če bi imela Slovenija toliko sončnih elektrarn, kot jih imamo v načrtu, bi lahko imeli ob 12. uri stoodstotno proizvodnjo elektrike iz sončnih elektrarn v naslednjih petih letih," poudarja Roman Bernard, ustanovitelj in direktor podjetja NGEN, ki se ukvarja s sistemskimi rešitvami za uravnavanje energije in trga. Težava pa nastane, če postane oblačno, saj bi nam po njegovih besedah v 15 minutah manjkala več kot polovica lastne proizvedene energije. "Kratkoročno te izzive lahko rešujejo hranilniki," pravi Bernard.

Objavljamo top šest odgovorov; celoten intervju bo objavljen kasneje.

1.  Kakšna so največja tveganja evropskega energetskega sistema, ki so se zdaj pokazala?

Največja tveganja v energetskem sistemu so dejansko viški in manki energije. Vsaka kilovatna ura, ki je proizvedena v tej sekundi, mora biti nekje porabljena. Največje tveganje, ki se je pokazalo v energetskem sistemu v Evropi, je, da se standardni konvencionalni viri, kot so termoelektrarne in hidroelektrarne, zaradi pomanjkanja vode praktično ugašajo. Po drugi strani pa prihajajo obnovljivi viri, kot so vetrne in sončne elektrarne, ki povzročajo zelo sunkovite spremembe v energetskem sistemu. Za vzdrževanje tega sistema potrebujemo vzdrževanje frekvence pri 50 hercih; če ta upade samo za dva herca, kar je zelo malo, lahko sledi razpad energetskega sistema. To lahko vodi v škodo, ki se je ne da opisati. Pravzaprav je to največji izziv, zato je treba gledati sistem od najmanjšega gospodinjstva do industrijskega odjemalca in do sistemskega operaterja. Poskrbeti je treba za ravnovesje oziroma za to, da sta proizvodnja in poraba uravnovešeni. 

2. Kaj je te viške v sistemu uravnavalo do sedaj?

V Sloveniji imamo uvedeno spodbudo za gradnjo sončnih elektrarn, t. i. neto meritev (net-metering, angl.), ki označuje merjenje električne energije po dejanskem stanju. Na primer ponoči, ko sončna elektrarna ne proizvaja energije, jo objekt jemlje iz javnega električnega omrežja. Tako je vlogo hranilnika igralo električno omrežje, vendar se je zdaj izkazalo, da ne gre več tako. Konec tega leta se to ukinja po evropski uredbi, ker gre dejansko za nesorazmerno razmerje, se pravi strošek hranjenja energije plačuje nekdo drug. Kot NGEN smo gospodinjstvom do sedaj postavili že okrog 400 hranilnikov, to število pa bi utegnilo hitro zrasti. Eko sklad je namreč pripravil novo shemo za podporo gospodinjstvom. Če se gospodinjstvo odloči za sončno elektrarno in ne more dobiti soglasja za priklop na omrežje, lahko kupi hranilnik – in potem je to možno.

3. Kakšen je potem skupni ocenjeni strošek, če se gospodinjstvo odloči za sončno elektrarno in hranilnik in če odštejeva subvencijo Eko sklada?

Če si stranka omisli 13-kilovatno sončno elektrarno za gospodinjstvo, taka elektrarna stane okoli 16 tisoč evrov. Če pa kupi še hranilnik, sončna elektrarna v omrežje ne bo dajala toliko viškov. Tudi optimizirana bo v skladu s kapaciteto lastnega hranilnika, kar pomeni, da bo elektrarna proizvedla deset kilovatov energije, tolikšna pa bo tudi zmožnost hranilnika.

To je v tujini že standard, saj sončne elektrarne brez baterij v zadnjih osmih letih v Evropi praktično ni več možno dobiti. Mi smo eni od zadnjih, baterije so standard po svetu. 

4. Kaj pa življenjska doba teh hranilnikov? So kakšne garancije glede tega?

Na začetku, ko smo kupovali prvi večji hranilnik za 15 milijonov evrov, sva šla s soustanoviteljem Damianom Merlakom v Ameriko, saj sva želela vedeti vse podrobnosti. Danes lahko povem, da smo imeli srečo, ker smo začeli sodelovati s Teslo, saj je njena tehnologija še danes merilo in vsi delajo tehnično primerjavo z njimi. Če hranilnika ne bi uporabljali, ima lahko življenjsko dobo tudi 30 let; odvisna je torej od uporabe. Običajno je ob normalni uporabi hranilnika (en cikel na dan) garancija deset let brez stroškov, pa še po desetih letih naj bi imel hranilnik okoli 70 odstotkov kapacitete. Večji hranilniki imajo garancije tudi že do 15 let.

Seveda je drugo logično vprašanje, kako je z reciklažo. Sam še nisem videl produkta, pri katerem bi bil že na začetku tako dobro organiziran načrt in tak interes, kaj z odsluženimi napravami, kot pri baterijah. V Ameriki so že pred leti zgradili tovarno za reciklažo baterij, tudi v Berlinu se dela, rastejo praktično povsod. Tudi Tesla ima sistem, v okviru katerega bodo vsem odsluženim baterijam dodali zgolj 20 odstotkov novih materialov, da jih bodo ponovno uporabili. Ne gre samo za stacionarne hranilnike, največ hranilnikov oziroma baterij bo v naših električnih avtomobilih. Podjetja v tem že danes vidijo velik potencial. Že v pogodbi za prvi Teslin hranilnik izpred treh let je zapisano, da ga moramo zgolj pripeljati do Luke Koper, vse naprej uredijo pri Tesli.

5. Kako ste prepričali dva od najbogatejših Slovencev, da sta vložila v vaše podjetje?

Damian Merlak je pristopil že dokaj na začetku. Sploh ga nisem prepričeval, ampak se je za investicijo odločil sam. Poznala sva se prek hčerke in enkrat se je oglasil ter rekel, da bi rad sodeloval pri tem projektu. To je bilo, še preden je prodal kripto menjalnico Bitstamp. Takrat je vedel, v kaj se spušča, garantirano pa ni bilo nič. To je bila zame velika odgovornost. Tudi Boštjan Bandelj (ustanovitelj Belektrona, ki se ukvarja s trgovanjem z emisijskimi kuponi, op. a.), se je pridružil na lastno inciativo. Spoznala sva se tako, da smo pri njemu doma montirali hranilnik, pred tem ga nisem poznal. Potem je beseda dala besedo. Dejansko NGEN nima težav s kapitalom, ampak je izziv, kako lahko naredimo to, kar želimo. Ko se je pridružil Bandelj, smo dobili še dodatna znanja na področju trgovanja z električno energijo. Na tem nameravamo intenzivno delati tudi v naslednjem letu. Zato smo že odprli tudi novo podjetje NGEN Smart trading, ki je v stoodstotni lasti NGEN.

6. Kakšen je vaš končni cilj?

Podjetje želim pripeljati do točke, ko bomo lahko vrata odprli za vse, torej da postanemo delniška družba, ki bo dostopna tudi na borzi. Slovenija je premajhen trg, da bi lahko gradili našo zgodbo doma, želimo na evropski trg. Tam bomo šli v dodatno zbiranje kapitala za investicije v večje stvari. Tako kot so lahko v podjetju udeleženi zaposleni, so lahko udeleženi tudi uporabniki. Zelo sem zadovoljen s tem, kje je podjetje danes.

 

Celotni intervju objavimo ob koncu meseca, ko prvič izide mesečna revija Bloomberg Businessweek Adria, ki je franšiza svetovno znane revije Bloomberg Businessweek.