Če so sončne elektrarne pri nas že kar pogost pojav, pa jih v redkih primerih spremlja tudi baterijski hranilnik. Takšne ima po podatkih podjetja NGEN, ki jih proizvaja, okrog 400 slovenskih gospodinjstev. Med njimi tudi Boštjan Bandelj, ustanovitelj Belektrona, ki mu je nakup hranilnika prinesel tudi poslovno sodelovanje. Število hranilnikov bi utegnilo hitro zrasti, saj so v ta namen na voljo nove subvencije Slovenskega okoljskega javnega sklada Eko sklad.
Slovenija sicer z mrežo baterijskih hranilnikov nekako zaostaja, saj – kot je v intervjuju pojasnil Roman Bernard, soustanovitelj in direktor podjetja NGEN – sončnih elektrarn brez baterij v zadnjih osmih letih po Evropi praktično več ni. Zakaj so hranilniki tako pomembni?
"Sončna elektrarna proizvaja elektriko čez dan, zvečer in ponoči pa ne. Če želimo zeleno energijo podaljšati na 24-urne nivoje, potrebujemo hranilnik energije," razlaga Bernard. Poleg tega po njegovih besedah omrežje ni bilo narejeno za sprejem energije, ampak za oddajanje, tako da kmalu ne bo sposobno več prevzeti vse proizvedene elektrike. "Kar se bo zgodilo na trgu, bodo negativne cene elektrike čez dan in izredno visoke cene ponoči," napoveduje Bernard.
Preberi še
Bernard, NGEN: Subvencije za električne hranilnike in kotacija na borzi
Po novem bo mogoče pridobiti tudi subvencijo Eko sklada za nakup baterijskih hranilnikov.
12.01.2023
Lažje do sončnih in vetrnih elektrarn, dajatev ob registraciji vozila
Na ministrstvu so pripravili paket petih ukrepov, s katerimi želijo fosilna goriva nadomestili z obnovljivimi viri energije.
19.09.2022
'Če vsi v Evropi uporabljamo le obnovljive vire, ni zanesljive oskrbe'
O stanju elektroenergetskega sistema smo govorili s profesorjem Urbanom Rudežem s Fakultete za elektrotehniko.
14.09.2022
Prihodnje leto prihaja omrežnina
Do sedaj je vlogo hranilnika igralo električno omrežje, vendar se je zdaj izkazalo, da ne gre več tako. Zato so lani sprejeli uredbo, ki lastnikom sončnih elektrarn nalaga plačevanje omrežnine in konec t. i. netiranja. Gre za način kompenzacije oddanih in prevzetih količin elekrične energije v omrežje, ki se zdaj obračunava enkrat letno, nova uredba pa ta način ukinja, saj ni skladen z evropsko direktivo. Ta netiranje prepoveduje za nove uporabnike, ki vstopajo v omrežje po 31. decembru 2023.
Pri netiranju se kompenzira količina prejete in oddane električne energije. Obračun se opravi enkrat letno, in če odjemalec v omrežje odda manj električne energije, kot je porabi, se mu zaračuna le razlika. Če je oddal več energije, ne plača nič. Za končnega uporabnika sprememba sistema pomeni, da bo sončna elektrarna za povprečno gospodinjstvo brez hranilnika povsem nesmiselna.
Prednosti električnih hranilnikov so tako prepričale tudi Bandlja, čigar podjetje se sicer ukvarja s trgovanjem z emisijskimi kuponi. "Baterijski hranilnik sem kupil leta 2021, takrat v ta namen še ni bilo na voljo nobene subvencije," pravi Bandelj. Hranilnik je skupaj s sončno elektrarno kupil, da bi postal energetsko samozadosten in neodvisen. "Kot inženirja me je zanimalo tudi, kako se ta tehnologija obnese. Nepričakovano mi je posel prinesel tudi poslovno partnerstvo z Bernardom v podjetju NGEN," dodaja Bandelj.
STA
Za energetsko samooskrbo deset milijonov evrov
Iz Sklada za podnebne spremembe je za leti 2022 in 2023 za samooskrbo z električno energijo namenjenih skupaj deset milijonov evrov. Nepovratna finančna spodbuda se lahko dodeli le za nove naprave, je zapisano v pozivu.
Višina nepovratne finančne spodbude znaša 500 evrov za kilovatno uro električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo z baterijskim hranilnikom, vendar ne več kot 25 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Brez nakupa hranilnika je vlagatelj upravičen do zgolj 50 evrov subvencije za kilovatno uro električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo, vendar ne več kot 25 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, in sicer za največ 80 odstotkov vsote priključnih moči odjemnih mest. Sredstva se lahko uporabijo tako za nakup kot tudi za montažo naprav za samooskrbo.
Na javnem pozivu lahko sodeluje vsaka fizična oseba, ki je investitor in lastnik ali solastnik zemljišča, na katerem stoji stavba ali njen del, ki bo samooskrbovan(a) s proizvedeno električno energijo. Za subvencijo lahko zaprosijo tudi družinski člani lastnika ali solastnika zemljišča, na katerem stoji stavba ali posamezni del stavbe, ki bo samooskrbovan(a) s proizvedeno električno energijo.
Izračun: Baterijski hranilnik ob nakupu sončne elektrarne skorajda brezplačen
Kakšni so dejanski stroški energetske samozadostnosti, smo povprašali Bernarda. "Če si stranka omisli 13-kilovatno sončno elektrarno, ta stane okoli 16 tisoč evrov. Če kupi še hranilnik, sončna elektrarna v omrežje ne bo dajala toliko viškov, ker bo optimizirana v skladu s kapaciteto lastnega hranilnika," pojasnjuje Bernard. To po njegovih besedah pomeni, da mora biti zmožnost hranilnika enaka proizvedeni energiji iz solarnih panelov, torej okrog deset kilovatnih ur.
"Ker je subvencija Eko sklada v višini 500 evrov na kilovatno uro, je gospodinjstvo upravičeno do okoli pet tisoč evrov podpore. Posledično lahko gospodinjstva prejmejo hranilnik in sončno elektrarno za isto ceno, kot bi dobili zgolj 13-kilovatno sončno elektrarno," dodaja. Pri tem je po njegovih besedah življenjska doba hranilnikov ob normalni porabi vsaj deset let.
Kakšno je povpraševanje po tej subvenciji, smo vprašali Eko sklad. "Zaenkrat še nismo prišli do vlog s hranilki in jih še ne obdelujemo," je odgovorila Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada. Zasuti so namreč z vlogami za sončne elektrarne – teh je bilo na Eko sklad v tem letu poslanih že skoraj 400.
Vse večje povpraševanje po sončnih elektrarnah z baterijskim hranilnikom
"Smernice Eko sklada v zvezi s prednostno obravnavo sončnih elektrarn z baterijskimi hranilniki vsekakor vplivajo na to, da tudi pri nas v zadnjih mesecih vse pogosteje zaznavamo povpraševanje po njih," pravijo v podjetju Bisol, ki izdeluje sončne celice. Ob pa opozarjajo, da dokler bo sončne elektrarne mogoče priklapljati po sedanjem sistemu neto meritev, bo ekonomska upravičenost hranilnikov manjša.
Tudi v podjetju ECE je aktualni razpis Eko sklada povečal število povpraševanj po izvedbi sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom. "Vendar še vedno močno prevladujejo samostojne sončne elektrarne ali elektrarne v kombinaciji s toplotno črpalko," so sporočili. Podobno menijo tudi v GEN-I, kjer še ne zaznavajo visokega povpraševanja po baterijskih hranilnikih. "Kombinacija hranilnika s sončno elektrarno je ob trenutni infrastrukturi omrežja zagotovo najbolj učinkovit način izrabe električne energije, proizvedene na domači strehi," ob tem dodajajo.
Subvencije Eko sklada tudi za podjetja
Do nepovratne finančne spodbude po javnem pozivu so upravičene tudi pravne osebe, samostojni podjetniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic. Podobno kot pri fizičnih osebah morajo biti tudi pravne osebe lastniki ali solastniki zemljišča, na katerem stoji stavba ali njen del, ki bo samooskrbovan(a) s proizvedeno električno energijo.
Prejemnik nepovratne finančne spodbude ne sme odstraniti naprave za samooskrbo z električno energijo oziroma baterijskega hranilnika električne energije prej kot po treh letih po izplačilu nepovratne finančne spodbude po javnem pozivu.
.webp){kind=icon}
