Lani petina več priglašenih tujih naložb kot v 2021, a nobena sumljiva

Interes tujih investitorjev glede naložb v slovenska podjetja se je po dveh letih koronavirusne epidemije v lanskem letu opazno povečal. V letu 2022 je bilo namreč priglašenih 148 naložb, komisija pa pri nobeni ni ugotovila morebitnih groženj varnosti ali javnemu redu Republike Slovenije, sporočajo z gospodarskega ministrstva.

Okvir za pregled neposrednih tujih naložb je Evropska unija (EU) vzpostavila z uredbo v letu 2020. Pred tem EU namreč ni imela vzpostavljenega enotnega okvira mehanizma, medtem ko so večji trgovinski partnerji take okvire že razvili.

Pri nas se je takratna Janševa vlada v okviru tako imenovanih interventnih ukrepov za omilitev posledic koronaepidemije (PKP) odločila uvesti tudi nov mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb. "Pomembno je zaščititi vire, storitve, tehnologije oziroma infrastrukturo, ki so lahko ključnega pomena za varnost ali javni red naše države, posledično tudi več držav članic EU," razloge za uvedbo tovrstnega mehanizma navajajo na ministrstvu.

Čeprav je bil mehanizem uveden prek PKP, se uporablja do konca junija letos. Ob tem na ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da bodo do tega datuma z naslednjo predvideno spremembo Zakona o spodbujanju investicij obstoječi mehanizem na podlagi izkušenj nadgradili in trajno uredili. Zakon je bil nazadnje spremenjen v začetku marca lani, ko so zapisali pogoje za dodelitev spodbud za investicije v razvoj in inovacije. "Natančne podrobnosti o ureditvi mehanizma bodo znane, ko bo sprememba zakona sprejeta na vladi," dodajajo.

Skoraj 300 priglašenih vlog in nobene morebitne grožnje

Komisija za priglasitve je od začetka veljavnosti do 13. decembra 2022 zasedala 48-krat, skupaj pa so prejeli in obravnavali 293 vlog. V letu 2020 (od začetka veljavnosti) je bilo obravnavanih 29 vlog, v letu 2021 116 vlog, v letu 2022 pa 148 vlog.

"V nobenem primeru komisija ni ugotovila morebitnih groženj varnosti ali javnemu redu Republike Slovenije in torej še ni uvedla nobenega postopka pregleda," pojasnjujejo na ministrstvu. Komisija je sestavljena iz treh članov iz vrst zaposlenih na ministrstvu za gospodarstvo in dveh članov, zaposlenih na Javni agenciji SPIRIT Slovenija.

"Zaradi morebitnih pritiskov tretje strani (drugih investitorjev, tretjih oseb) in za ohranjanje preglednosti in nepristranskega ocenjevanja vlog imen članov ne moremo javno objavljati," sporočajo z ministrstva. Prav tako ne morejo posredovati podrobnejših podatkov o konkretnih primerih, saj vloge za priglasitev neposrednih tujih naložb vsebujejo poslovne skrivnosti.

Če bi komisija ocenila, da tuja naložba predstavlja grožnjo varnosti ali javnemu redu v Sloveniji, bi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han za konkreten primer imenoval posebno komisijo, ki bi vodila postopek pregleda.

Kdaj je potrebna priglasitev?

Neposredna tuja naložba pomeni naložbo, ki jo izvede tuji vlagatelj za vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih povezav s slovenskim gospodarskim subjektom, pri čemer pridobi najmanj deset odstotkov udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah.

Priglasitev je potrebna, če transakcija tujega vlagatelja predstavlja neposredno tujo naložbo in ciljna slovenska družba prihaja iz – po zakonu – "tveganih sektorjev": kritične infrastrukture, kritične tehnologije ali dobave kritičnih virov oziroma ima dostop do občutljivih informacij ali vpliva na svobodo in pluralnost medijev ter projekte ali programe v interesu EU.

Priglasiti jo je treba v 15 dneh od sklenitve pogodbe. Priglasitev je treba opraviti tudi v primeru ustanovitve gospodarske družbe pri nas ali širitve zmogljivosti obstoječe poslovne enote. Prav tako je priglasitev nujna, če gre za nakup nepremičnine s kritično infrastrukturo (ali zemljišča v njeni bližini).

Zakon ne ločuje med domačimi in tujimi investitorji

Investicije so po besedah ministrstva eden od izjemno pomembnih dejavnikov pri pospeševanju gospodarskega razvoja. "Z veljavnim Zakonom o spodbujanju investicij želimo spodbuditi in pospešiti investicijsko dejavnost, ta pa ne ločuje med domačimi in tujimi investitorji, ampak so možnosti pridobitve državne spodbude izenačene," pravijo na gospodarskem ministrstvu.

Internacionalizacijo slovenskih podjetij spodbujajo tudi skupaj z javno agencijo SPIRIT prek različnih ukrepov:

• slovenskim podjetjem nudijo izvozno svetovanje (za primere vstopa na nove tuje trge),
• organizirajo skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini,
• slovenskim podjetjem sofinancirajo individualne nastope na sejmih v tujini,
• tujim podjetjem nudijo informacije o domačem poslovnem okolju prek SPOT Global,
• organizirajo gospodarske delegacije, dneve dobaviteljev in dogodke B2B tako v Sloveniji kot v tujini,
• sofinancirajo aktivnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini,
• z javnimi razpisi spodbujajo trajnostne investicije.

 

Prek Slovenskega podjetniškega sklada so mikro, malim in srednjem velikim podjetjem na voljo tudi vavčerji (npr. vavčer za tržne raziskave tujih trgov, vavčer za udeležbo na mednarodnih forumih, vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar