Pred dnevi je presenetila novica, da avstrijska Magna ustavlja proizvodnjo v Hočah, zaradi negotovih razmer na trgu dela pa bodo šli v preoblikovanje slovenskega obrata. V njem naj bi ostalo 50 zaposlenih, preostalim 108 zaposlenim so ponudili nadomestno zaposlitev v Gradcu, kamor bodo preselili dejavnosti. Podjetje bo zaradi tega vrnilo vseh 18,6 milijona evrov državnih sredstev z obrestmi vred, smo poročali.
Vodstvo podjetja je sicer ministru za gospodarstvo Matjažu Hanu zagotovilo, da kljub ustavitvi lakirnice zaradi pomanjkanja naročil in razmer na avtomobilskem trgu Magna ostaja v Sloveniji. V Hočah naj bi vzpostavili podporno-razvojno središče za druge obrate, medtem pa nadaljujejo z iskanjem poslovnih priložnosti in ohranjajo načrte, da v prihodnje razvijejo celovito proizvodnjo električnih vozil, so za Bloomberg Adria pojasnili na javni agenciji Spirit Slovenija.
To sicer ni osamljen primer, ko je tuje podjetje v zadnjih letih sporočilo, da bo v Sloveniji zaprlo vsaj del proizvodnje in odpuščalo. Vršilec dolžnosti direktorja Spirit Slovenija Rok Capl meni, da tuja podjetja praviloma spreminjajo svoje načrte in poslovne modele zaradi sprememb na trgu, ker njihov proizvodni proces za globalni trg cenovno ni več konkurenčen ali iz drugih razlogov.
Preberi še
Kešeljević: Zakaj Revoz ja in Magna ne?
Edina možnost, da bi se ta zgodba uspešno končala, je, da bi pridobili naročilo za proizvodnjo električnih avtomobilov.
06.03.2023
Avstrijska Magna ustavlja proizvodnjo v Mariboru
Avtomobilski koncern zaradi neugodnih razmer na trgu v preoblikovanje obrata v Hočah.
01.03.2023
Med večjimi odhodi v zadnjih letih sta bili zaprtji italijanskega podjetja Safilo v Ormožu (delo je izgubilo 557 zaposlenih) in ameriškega podjetja Adient v Slovenj Gradcu (delo je izgubilo 430 zaposlenih). Lastniki Adienta so pred dvema letoma, ko so najavili odhod, sporočili, da bodo proizvodne programe izdelovanja sestavnih delov za avtomobilske sedeže in notranjo opremo avtomobilov preselil na Slovaško in v Srbijo, kjer imajo nižje proizvodne stroške.
Prihajajo nove investicije
Kljub nekaterim odhodom pa Capl meni, da ne moremo govoriti, da Slovenija ni zanimiva za tuje neposredne investicije. Poleg Magne (146,4 milijona evrov) je Capl med večjimi v zadnjem desetletju izpostavil še Revoz (višina investicije: 450 milijonov evrov) in Hello Saturnus (višina investicije: 107,7 milijona evrov) – skupaj je bilo v teh dveh podjetjih ustvarjenih 505 novih delovnih mest. Pomembnejše so bile tudi investicije podjetij Lonstroff, ki je del japonske skupine Sumitomo Rubber Industries (Logatec), Yaskawa Europe (Kočevje) in Carthago (Ormož).
Poleg tega je bilo v zadnjih letih tudi nekaj širitev podjetij s tujim in mešanim kapitalom v Sloveniji. V teku so širitve, ki joh financirajo Lek Ljubljana (višina investicije 81 milijonov evrov, 121 zaposlitev), Bosch Rexroth (višina investicije 70 milijonov evrov, 123 delovnih mest), BSH Nazarje (39 milijonov evrov, 62 delovnih mest), ETI Elektroelement (15 milijonov evrov, šest delovnih mest), Aluminium Kety Emmi (10,4 milijonov evrov, 40 delovnih mest) … Napovedana je tudi 400 milijonov evrov vredna investicija Leka v Lendavi, ki naj bi prinesla 300 delovnih mest.
Vrednost tujih neposrednih naložb se je v zadnjih sedmih letih (od 2015 do 2021) povečala za 52,4 odstotka, predvsem v obliki priliva lastniškega kapitala, deloma pa tudi zaradi dolžniških instrumentov.
Vrednost v letu 2021 je bila 18,4 milijarde evrov, kar je 10,4 odstotka več kot v predhodnem letu. Najpomembnejše naložbe prihajajo iz Nemčije, Združenih držav Amerike, Italije, Japonske, Švice, Avstrije, Luksemburga in Hrvaške.
Pri podjetjih s tujim lastniškim kapitalom, ki so že prisotna v Sloveniji, je Spirit zaznal možnost 18 novih investicijskih projektov v širitev poslovanja, tri nove potrjene projekte pri t. i. greenfield investicijah in kar 13 potrjenih projektov za širitev poslovanja.
"Kar nekaj investicijskih projektov je bilo še v fazi sprejemanja odločitve. Treba je vedeti, da pri vseh teh investicijskih projektih tekmujemo s Sloveniji konkurenčnimi državami," je izpostavil Capl.
Ocenjena vrednost novo potrjenih investicij (greenfield in širitve) v letu 2022 znaša 460 milijonov evrov, prinesle pa naj bi več kot 1.100 zaposlitev. A ti podatki so zgolj ocene, saj podjetja pogosto ne razkrijejo vseh podatkov pri investiciji, ker so poslovna skrivnost. Pri širitvah v povprečju ne gre za drastično povečanje števila delovnih mest, saj so investicije pretežno usmerjene v avtomatizacijo in povečanje produktivnosti
Kaj investitorji pogrešajo v Sloveniji?
Analiza obstoječih tujih investitorjev v Sloveniji, ki vključuje podjetja s tujim in mešanim kapitalom v Sloveniji, je prinesla nekaj predlogov, kaj bi po njihovi oceni lahko tuje investitorje spodbudilo k večjim investicijam v Sloveniji. To sicer vprašanih ni odvrnilo od investiranja ali širitve investicije v Sloveniji. Največ vprašanih meni, da bi tuje investitorje k dodatnim vlaganjem v Slovenijo spodbudili nižji davki in večje olajšave.
Poleg tega agenciji Spirit opažajo še eno težavo, in sicer umeščanje investicij v prostor, ki je pogosto dolgotrajen proces.