Tekma za prevzem avstrijske Addiko Bank je dobila nov zagon, potem ko sta Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in največji delničar iz vrst nadzornega sveta Addika sklenila svoje deleže ponuditi slovenski Novi Ljubljanski banki (NLB). Ta poteza predstavlja pomembno podporo slovenski ponudbi v pozni fazi tekmovanja z avstrijsko skupino Raiffeisen Bank International (RBI).
Skok podpore za NLB
Po uradnih podatkih bo EBRD svoj 8,4-odstotni delež predala v okviru javne prevzemne ponudbe NLB po ceni 37 evrov za delnico. Skoraj istočasno je član nadzornega sveta Addiko Bank Johannes Proksch ponudil svojih 195.000 delnic, kar predstavlja približno en odstotek osnovnega kapitala banke, s čimer je potrdil svoj status največjega delničarja med člani nadzornega sveta.
Skupaj s predhodno napovedano podporo investicijskega sklada Brandes Investment Partners (BIP) zdaj skupni zagotovljeni delež za ponudbo NLB znaša približno 14,5 odstotka. Ponudba NLB vrednoti Addiko Bank, ki je osredotočena na potrošniško kreditiranje po Balkanu, na skupno 722 milijonov evrov. Da bi bila transakcija veljavna, mora NLB v skladu s spremenjenimi pogoji ponudbe doseči več kot 50 odstotkov glasovalnih pravic.
RBI ima večino, a si delničarji lahko premislijo
Na drugi strani je konkurenčna ponudba avstrijskega RBI, ki znaša 26,50 evra za delnico, doslej pritegnila več kot 55 odstotkov delničarjev Addika, s čimer je že presegla svoj minimalni prag uspešnosti. Kljub temu trenutno razmerje moči še ni dokončno.
Ker obstaja konkurenčna ponudba, imajo vlagatelji zakonsko pravico do 23. julija do 17. ure ponovno preučiti in umakniti svoje izjave o sprejemu ponudbe. To pomeni, da ostaja odprta možnost pomembnih sprememb v končnem razpletu prevzemnega postopka.
Spomnimo, da je začetni uspeh Raiffeisna temeljil na dogovoru s srbsko Alta Grupo. Ta se je zavezala sprejeti ponudbo RBI pod pogojem, da bo po uspešno zaključenem prevzemu od avstrijske banke odkupila Addikove dejavnosti zunaj Evropske unije, oziroma podružnice v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori.
Argumenti dveh strani
V tej fazi prevzema se ponudnika opirata na različne argumente:
-
Stališče RBI: Avstrijska skupina trdi, da njihova ponudba zagotavlja bistveno večjo verjetnost uspešnega zaključka transakcije. Pri tem opozarjajo na dolgoletne spore med Slovenijo, kjer ima sedež NLB, in Hrvaško, kjer ima Addiko svojo podružnico, ki izvirajo iz nerešenih vprašanj iz časa nekdanje Jugoslavije. RBI meni, da bi to lahko predstavljalo regulativno oviro za slovensko stran.
-
Stališče NLB: NLB poudarja, da njihova ponudba delničarjem prinaša bistveno višjo ekonomsko vrednost. Obenem izpostavlja, da je za dokončno odobritev transakcije pristojna Evropska centralna banka (ECB) in ne hrvaški regulatorji, ki so njihove pretekle transakcije že odobrili.
Ker se ključni roki za odločitev delničarjev in morebitni umik sprejemov ponudb iztečejo proti koncu julija, bo končni izid tega regionalnega bančnega boja v veliki meri odvisen od taktičnih odločitev preostalih institucionalnih vlagateljev v prihodnjih dneh.