Služba oziroma delovno okolje je pomemben del delavčevega življenja. Enako lahko rečemo tudi za njegovega šefa, saj je vodenje podjetja resna, odgovorna in tudi naporna stvar. Zadnji zato običajno v službi preživi še več časa od zaposlenega.
Pomembna razlika je v tem, kakšen status uživata eden in drugi. Delodajalec oziroma direktor je šef, on je tisti, ki daje delavcu navodila, kako delati, ga ocenjuje in zagotavlja materialno eksistenco.
Zato lahko rečemo, da je delodajalec močnejša stranka v delovnopravnem pogodbenem razmerju, pri čemer so razlike glede na kategorije delavcev: visoko izobražen in usposobljen delavec ima boljše pogajalsko izhodišče od nekvalificiranega delavca.
Preberi še
Plače v Sloveniji v aprilu navzgor, je na vidiku konec rasti?
Statistika poroča o nadaljnji rasti plač v Sloveniji.
21.06.2024
Pravica do odklopa – kako izgleda v praksi?
Pravica do odklopa je zdaj zakonsko zagotovljena, delodajalci morajo sprejeti ukrepe za njeno uresničitev do 16. novembra 2024
28.06.2024
Šef od mene zahteva osebne podatke! Kaj sem mu dolžan razkriti?
Šef lahko od delavca pridobi določene podatke, ko presoja o njegovi primernosti za zaposlitev. Toda, kje je meja dopustnega?
24.06.2024
Študentsko delo: 'Dela z minimalno urno postavko ne najdejo kandidatov'
Več kot 70 odstotkov vsega študentskega dela mladi opravijo med poletnimi počitnicami.
06.06.2024
Glede na to se postavlja vprašanje, kaj lahko delodajalec, ki v večini primerov uživa privilegiran položaj v takem odnosu, zahteva od delavca med časom, ki ga delavec preživi na delovnem mestu?
Dolžnost vestnega opravljanja dela
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) jasno določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, in sicer v času in kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.V primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo, mora delavec opravljati tudi drugo delo.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) jasno določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Poleg tega zakon jasno določa, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Odkloni pa lahko opravljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev.
So zabave službene zadolžitve delavca?
Zakon ne vsebuje jasnega odgovora na to vprašanje, kar pomeni, da bi lahko delodajalec in delavec to vprašanje načelno uredila dispozitivno, s posebno klavzulo v pogodbi o zaposlitvi.
Je pa tu treba biti pazljiv in jasno razlikovati med primeri. Medtem ko bi bila takšna klavzula za zaposlenega, ki opravlja pomembne zadolžitve, ki so blizu upravi podjetja oziroma so tesno povezane z njo (denimo vodilni delavci, delavci, ki poslovno svetujejo vodstvu podjetja, vodje oddelkov in podobno) razumna, pa ni videti prepričljivega razloga za to, da bi se taka obveznost dogovorila za delavce, ki opravljajo dela, ki so neodvisna od poslovanja uprave. Takih delavcev pa je krepka večina.
Dolžnost varovanja delavčeve zasebnosti
Delodajalec je poleg tega dolžan v skladu s 46. členom ZDR-1 upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. Če postavimo to določilo pod pravni mikroskop, ugotovimo, da vsebuje dve zadolžitvi:
- Delodajalec je dolžan zasebnost upoštevati. To pomeni, da če delavec recimo odkloni povabilo na piknik, proslavo ali zabavo, je to odločitev dolžan spoštovati in ga ne siliti v to.
- Prav tako pa je dolžan to zasebnost tudi (aktivno) ščititi. To pa pomeni, da je dolžan delavca zaščititi, če njegov sodelavec vztraja, naj se v vsakem primeru udeleži neke zabave. V takem primeru je dolžan pristopiti do takega sodelavca in mu jasno zapovedati, naj neha "sitnariti" glede delavčeve udeležbe na zabavi.
Treba se je namreč zavedati, da zaposleni na delovnem mestu preživijo lep del dneva, zato številnim ostane le omejen čas za družinsko življenje, opravljanje zasebnih zadolžitev, hobijev oziroma konjičkov in podobnega.
Delodajalčevo vztrajanje glede udeležbe na različnih zabavah, ki niso v ničemer povezane z delavčevimi zadolžitvami na delovnem mestu in tudi ne morejo prispevati k izboljševanju delovnega procesa, bi bilo v tej luči ne samo nemoralno, ampak tudi protipravno.
Se torej službenih zabav in praznovanj udeležiti ali ne?
Popolnoma jasno je, da razen v (redkih) primerih, ko je prisotnost na delodajalčevih zabavah (zakonito) dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, delavec nima obveznosti udeležbe na tovrstnih neformalnih druženjih. To predvsem izhaja iz delodajalčeve dolžnosti, da upošteva in ščiti delavčevo zasebnost, kar vključuje tudi upoštevanje njegove želje, da na takih dogodkih ni navzoč.
Kljub temu je priporočljivo, da se delavci glede tega, ali se službenih zabav udeležiti ali ne, odločajo avtonomno.
Včasih je namreč treba pogledati tudi čez paragrafe in se takih dogodkov vseeno udeležiti. Razlogov za to je cel kup: od dokazovanja pripadnosti podjetju do krepitve dobrih odnosov s šefom in sodelavci, utrjevanja svojega položaja v podjetju, sprostitve od napornega dela in kar je še podobnega.