Povišanje življenjskih stroškov je vodilo do povečanega pritiska javnosti, da se sprejme ukrepe za zaščito zaposlenih in družin v današnji turbulentni in nepredvidljivi gospodarski realnosti, zato izplačevanje plače, ki zadostuje za pokritje življenjskih stroškov, postaja prednostna naloga delodajalcev. To je pomembna točka pri ustvarjanju trajnostnega podjetja.
Podjetje PricewaterhouseCoopers (PwC) in fundacija WageIndicator sta pripravila poročilo o ustrezni plači. Raziskovala sta trenutne trende in tržne prakse ob upoštevanju ključnih dejavnikov in izzivov, s katerimi se srečujejo organizacije.
Čeprav ni svetovno sprejete definicije primerne plače, lahko v skladu z definicijami Mednarodne organizacije dela (ILO) in predpisi ustrezno plačo opredelimo kot raven nadomestila, ki osebi in njeni družini omogoča dovolj sredstev za dnevne potrebe, kritje življenjskih stroškov in varčevanje za nujne primere.
Preberi še
Delavci iz novih članic EU v Nemčiji niso izpodrinili domačih delavcev
Delavci iz držav, ki so se leta 2004 pridružile EU so zapolnili vrzeli v nemškem trgu dela.
23.04.2024
Oglaševanje regresa: Magnet za iskalce zaposlitev?
'Ob visoki obdavčenosti slovenskih plač je neobdavčeni regres postal orodje nagrajevanja,' pravi Tanja Šket, Atama.
12.04.2024
Zaposleni izkorišča možnost dela od doma. Kako postaviti pravila?
Neupoštevanje navodil lahko vodi k odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
10.04.2024
Čeprav ni globalno sprejete definicije primerne plače, lahko v skladu z definicijami Mednarodne organizacije dela (ILO) in predpisi ustrezno plačo opredelimo kot raven nadomestila, ki osebi in njeni družini omogoča dovolj sredstev za dnevne potrebe, kritje življenjskih stroškov in varčevanje za nujne primere.
Fundacija WageIndicator že od leta 2014 aktivno sodeluje pri zbiranju cen osnovnih življenjskih potrebščin za izračun življenjskih stroškov. V sodelovanju s fundacijo WageIndicator je PwC leta 2023 anketiral več kot 205 organizacij iz 43 regij. Največ odgovorov je iz Evrope (115), sledita Južna in Severna Amerika (49), azijsko-pacifiška regija (17), Afrika in Bližnji vzhod pa imata premajhen vzorec, da bi ga lahko vključili.
Rezultati raziskav
Raziskava je pokazala, da izplačevanje ustrezne plače postaja prednostna naloga delodajalcev: 67 odstotkov jih meni, da je izplačilo ustrezne plače prioriteta njihovega poslovanja. Delodajalci razmišljajo o poštenem plačilu svojim zaposlenim: 24 odstotkov jih trenutno svojim zaposlenim izplačuje pošteno plačilo. Od tistih, ki ga ne, jih 54 odstotkov pričakuje, da bodo to naredili v naslednjih petih letih.
Premisleki o ustreznem plačilu za podjetja so ključni del širših trajnostnih ukrepov. Več kot polovica anketiranih (53 odstotkov) med socialne vidike poslovne strategije ESG uvršča izplačilo primerne plače. Ustrezna plača je glavni pogoj za doseganje pravičnosti na delovnem mestu. Več kot petina anketiranih (22 odstotkov) jih je ocenila, da analizirajo vpliv izplačevanja primerne plače na vse kategorije zaposlenih.
Ena pomembnih spodbud pri oblikovanju strategij, namenjenih izplačilu ustrezne plače, so novi predpisi, kot sta direktiva Evropske komisije o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji in direktiva o poročanju o trajnostnem razvoju podjetij (CSRD). Ti podjetja spodbujajo k razširitvi osredotočenosti na socialna vprašanja, pri čemer se zavedajo, da so sestavni del njihove splošne strategije trajnosti. Povečuje se tudi zunanji pritisk vlagateljev, ESG agencij in zunanjih organov na delodajalce, kot je pobuda Združenih narodov za korporativno vzdržnost, imenovana Global Compact.
Novi predpisi
CSRD bo za določeno skupino delodajalcev stopil v veljavo že leta 2024, zahteva pa predložitev celovitih in podrobnih poročil o trajnosti. Socialni vidiki ESG postajajo v zadnjih letih vse pomembnejši.
CSRD je prvi predpis, ki združuje poročanje o družbenih temah v takšnem obsegu in globini ter v svetovnem merilu. Poročanje o ustreznih plačah je vključeno v zahteve družbenega poročanja in je podrobno opisano v Evropskih standardih poročanja o trajnostnem razvoju (ESRS) pod S1 – lastna delovna sila.
Ustrezna plača je opredeljena kot plača, ki zadostuje za zadovoljevanje potreb delavca in njegove družine glede na nacionalne ekonomske in socialne razmere.
Če podjetja že ne zbirajo, analizirajo in poročajo podatkov za odpravo vrzeli pri izplačilu ustreznih plač, bodo morda imela težave pri izpolnjevanju zakonodajnih zahtev CSRD, pa tudi zahtev vlagateljev, ki bodo zagotovo analizirali poročila, ko predpisi stopijo v veljavo.
Skupaj z nastajajočimi predpisi je vrsta pritiskov, s katerimi se srečujejo delavci in podjetja, zaradi česar je treba k vprašanju ustreznega plačila pristopiti še bolj celovito. Morda je najpomembnejši nedavni dvig inflacije in življenjskih stroškov ter njihov vpliv na plače. PwC je leta 2023 izvedel raziskavo o delovni sili, ki je razkrila, da so finančne težave večje kot leta 2022.
Kar 42 odstotkov delavcev je odgovorilo, da vsak mesec plačujejo račune z malo ali nič sredstev, kar je petodstotno povečanje v primerjavi s preteklim letom. 14 odstotkov delavcev pa je odgovorilo, da vsak mesec "shajajo s težavo", kar je štiri odstotke več kot leto prej. Poleg tega Združeni narodi ocenjujejo, da danes več kot milijarda delavcev po svetu, kar je tretjina vseh delavcev, zasluži manj, kot potrebujejo za dostojno življenje.
Iščem novo službo
Se je pa po raziskavi PwC kljub današnji gospodarski negotovosti močno povečalo število zaposlenih, ki nameravajo v naslednjih 12 mesecih zamenjati službo v primerjavi z lanskim letom.
Svetovni gospodarski forum poroča, da več kot šest od desetih zaposlenih v generaciji Z aktivno ali pasivno išče drugo službo, ker si želijo boljšega plačila, ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ali kariere in priložnosti za rast.
Ob upoštevanju vsega navedenega dostojno plačilo ni le potreba delavcev, ki se težko prebijajo, temveč pomembna pridobitev za delodajalce. Delodajalci se zanašajo na svoje zaposlene in vse bolj postaja jasno, da morajo vedno več vlagati v ljudi, da bi pritegnili in obdržali dobre delavce. Te naložbene izdatke je mogoče porazdeliti na različna področja, kot so izobraževanje, ugodnosti in prilagodljivost, vendar je nadomestilo ključno.
K širšemu gospodarskemu okrevanju lahko pripomorejo tudi podjetja z ustreznimi plačami. Večje plačilo zaposlenim omogoča vlaganje v lokalne skupnosti, kar prispeva h krožnemu gospodarstvu. Preprosto povedano: višja plača zaposlenih pomeni, da lahko porabijo več, kar spodbuja gospodarsko rast.
Premalo plačana delovna sila, ki komaj sledi življenjskim stroškom, verjetno ne bo spodbudila gospodarske rasti, tako na nacionalni kot svetovni ravni. Poleg tega lahko dobro plačana delovna sila, spočita od dela na enem delovnem mestu namesto dveh, prispeva k pozitivni delovni kulturi, ki ne le pomaga obdržati sedanje osebje, ampak tudi pritegne potencialne nove zaposlitve.
Ustrezno plačilo lahko ustvari domino učinek pozitivnih sprememb, ki se od začetne ekonomske koristi razširi na zaposlene in ustvarja nove priložnosti za rast na številnih področjih.
Finančno breme
Čeprav se večina vprašanih zaveda nujnosti reševanja vprašanja pravičnosti plač in uvedbe ustreznega plačila, je jasno, da takšno početje spremljajo specifični izzivi, kot so skupni stroški, pa tudi davčni učinki, saj je to finančno breme lahko veliko, zlasti za mala in srednje velika podjetja.
Davčno načrtovanje igra vlogo pri obvladovanju stroškov, povezanih z izplačevanjem ustrezne plače, vendar je pomembno vedeti, da davčne strategije same po sebi morda ne bodo zadostovale za popolno izravnavo povečanih stroškov.
Podjetja lahko raziščejo različne možnosti za optimizacijo svojega davčnega položaja, kot je izvajanje davčno učinkovitih programov zaslužkov zaposlenih ali pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, ki lahko zaposlenim zagotovijo dodano vrednost. Hkrati pa lahko zmanjšajo davčno obveznost delodajalca in skrbno strukturiranje paketov zaslužkov, ki vključujejo nedenarne ugodnosti ali spodbude na podlagi uspešnosti.
Ker je v javnosti vse bolj prisoten koncept izplačevanja ustrezne plače, morajo organizacije upoštevati svoje pravne in nepravne obveznosti, pričakovanja notranjih in zunanjih deležnikov ter ugotoviti, kako najbolje uravnotežiti napredek in stroške.
Avtorica članka Gordana Mahović je vodja svetovalnih storitev za zaposlene pri PwC Hrvaška.
Vsebina, stališča in mnenja, izražena v članku, pripadajo avtorici in ne predstavljajo nujno stališč uredništva Bloomberg Adria.