Trg dela: Fluktuacija in 'neskladja' – kdaj lahko pričakujemo osip?

Če se na makroekonomski ravni že govori o ohlajanju gospodarstva, pa se to na trgu dela še prav nič ne pozna. Ravno obratno – kot smo izvedeli, v podjetjih tožijo o rekordno visoki fluktuaciji delovne sile, kandidati pa imajo pogosto previsoka pričakovanja glede plačila. "Drži, fluktuacija delovne sile se povečuje, tudi novi kandidati praviloma izkazujejo višja pričakovanja tudi glede plač," potrjuje Saša Boštjančič, direktorica zaposlitvenega portala Optius. Povprečna stopnja fluktuacije zaposlenih v podjetjih v prvi polovici leta je bila 8,62-odstotna, je pokazala raziskava Manpower Slovenija.

Povprečna stopnja fluktuacije zaposlenih v podjetjih v (celotnem) letu 2022 je bila 12,4-odstotna. Izstopajoči razlog zanjo je bilo boljše plačilo pri konkurenčnih podjetjih, kar je izrazila skoraj polovica vprašanih podjetij, kaže raziskava. Panoga z najvišjo stopnjo fluktuacije za prvo polletje je strojništvo (21,8 odstotka).

Kot poudarja Boštjančič, gre za posledico hudega pomanjkanja delovne sile na trgu dela, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v pretežnem delu razvitega dela Evrope. "Še naprej je na voljo bistveno več prostih delovnih mest, kot je kandidatov in posledično imajo možnost izbire in boljše izhodišče za pogajanje glede plače, čemur sledi večja fluktuacija v podjetjih," pojasnjujejo tudi v kadrovski agenciji Adecco. Po njihovih informacijah kandidati v povprečju hitro dobijo dve ali tri ponudbe za delo.

"Na trgu je vedno vse odvisno od ponudbe in povpraševanja. Če je povpraševanje po nekom izjemno veliko, se dvigajo tudi finančna pričakovanja," je jasna Laura Smrekar, partnerica v podjetju Competo. Poleg tega je po njenih besedah logično, da si kandidati z vsakim kariernim premikom želijo, da se zviša tudi plača. Priznava, da je neskladja med pričakovanji zaposlovalcev in kandidati prav tako veliko. 

Da značilnost trga dela ostajajo strukturna neskladja, ugotavljajo tudi na Zavodu za zaposlovanje. V zadnjih petih letih se tako povečuje delež težje zaposljivih, kot so starejši od 55 let in brezposelni z osnovnošolsko izobrazbo. Velik delež je še vedno dolgotrajno brezposelnih (približno polovica), a se je njihovo število v zadnjem letu zmanjšalo za 25 odstotkov.

"Skoraj vsi delodajalci danes zaznavamo, kako težko je bodisi zadržati obstoječe ljudi bodisi dobiti nove dobre kadre," dodaja Smrekar. Ob tem se po njenih besedah nekateri zaposleni selijo iz ene panogo v drugo (proizvodni delavci v trgovino, na primer).

Čeprav se podjetja in agencije soočajo z oteženim iskanjem pravega kandidata za zaposlitev, postopek pa traja dlje, je primerne kandidate še vedno mogoče najti, poudarja Tanja Šket, direktorica agencije za zaposlovanje Atama. Po njenih besedah je vse odvisno od ponudbe podjetja. "Tukaj ne gre samo za plačo, velik dejavnik so tudi urnik dela, dodatne ugodnosti, ugled podjetja in tako dalje," našteva.

'Kljub manjšemu povpraševanju brezposelnost ne bo hitro narasla'

Stopnja brezposelnosti je še vedno rekordna, najnižja v zadnjih 30 letih. "Še nikoli v zgodovini Slovenije ni bilo toliko delovno aktivnega prebivalstva, kar pomeni, da ustreznih kandidatov najpogosteje ne moremo več najti med brezposelnimi," poudarjajo pri Adeccu. Povprečno je bilo v prvih šestih mesecih leta na zavodu registriranih 50.180 ljudi, kar je 16 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. 

"Trenutno sicer opažamo, da je malo manj povpraševanja, vendar je razlog  poletje in čas dopustov, po večini pa še ne opažamo večjega upada naročil oziroma prostih delovnih mest," so povedali pri Adeccu. Po njihovih besedah gospodarsko ohlajenje, kot kaže indeks nabavnih menedžerjev za junij, že pomeni dodaten dejavnik negotovosti na trgu dela, večji vpliv pa bi lahko zaznali predvsem v zadnjih dveh četrtletjih leta. 

"Povpraševanje po novih kadrih bo lahko nekoliko manjše, vendar zaradi velikega pomanjkanja to ne bo rezultiralo v višji brezposelnosti," so prepričani na portalu Moje Delo. Pričakovati je tudi nadaljnje spreminjanje strukture dela in pojav novih poklicev, ki jih bodo podjetja potrebovala za izpolnjevanje ciljev. 

Po besedah Boštjančič so nekateri delodajalci zaradi ohlajanja gospodarstva sicer že zmanjšali zaposlovanje ali ga zmanjšujejo, a so še vedno velike potrebe po specifičnih kadrih, ki jih iščejo zaposlovalci iščejo "z lučjo pri belem dnevu". 

Katere panoge bodo prve odpuščale?

"Zmanjševanje števila zaposlenih bo najprej vidno pri proizvodnih podjetjih," predvidevajo pri Adeccu. Kljub temu pravijo, da je na trgu ogromna potreba po tehničnih kadrih, strokovnjakih z IT-področja, finančnega področja in drugih poklicev, kot so natakar, kuhar in voznik. "Tukaj se trend v bližnji prihodnosti ne bo kaj dosti spremenil in te panoge bodo  tudi v prihodnosti imeli izzive, kako pritegniti kader. Zelo kadrovsko podhranjena ostajata turizem in gostinstvo," pravijo v Adeccu.

Po podatkih platforme Moje Delo so v vseh regijah Slovenije med najbolj iskanimi prodajalci, komercialisti, proizvodni delavci, vozniki, skladiščniki, zdravstveni delavci, IT-strokovnjaki in natakarji. 

Zaradi gospodarskega ohlajanje predvsem v največjem evropskem gospodarstvu je po besedah Boštjančič smiselno pričakovati, da se bodo nekatere panoge spopadale s težavami pri zaposlovanju. "Na splošno so to lahko panoge, ki so bolj odvisne od izvoza, kot tudi panoge, ki so neposredno povezane s storitvami, ki jih ljudje v recesiji morda ne bodo več tako pogosto potrebovali (denimo nakup stanovanja, novega avta, potovanja v turistične namene oziroma koriščenje storitev, ki niso nujne za preživetje)," našteva direktorica portala Optius.

Z njo se strinja tudi Smrekar, ki pravi, da so glede na recesijo v Nemčiji podjetja vsekakor bolj previdna, tudi pri zaposlovanju. "Mislim, da bo druga polovica leta, kar se tiče zaposlovanja, nekoliko bolj umirjena. Največ izzivov pri zaposlovanju bo najbrž imela predelovalna industrija," meni Smrekar. K temu dodaja, da bodo izzivi z zadrževanjem in privabljanjem ključnih kadrov ostali. "Ne glede na ohlajanje gospodarstva se bomo še soočali z izzivi na področju delovne sile, saj k temu prispeva veliko naša demografska slika," pojasnjuje.

Manpower: V prvi polovici leta plače dvignilo 80 odstotkov delodajalcev

"Za prvo polletje je zvišanje plač načrtovalo dve tretjini delodajalcev, dejansko je plače zvišalo skoraj 80 odstotkov delodajalcev," kažejo izsledki raziskave Manpower Slovenija med 300 različno velikimi podjetji. Od tistih delodajalcev, ki so zvišali bruto mesečne plače, je bil največji delež takih, ki so plače zvišali za šest do 10 odstotkov. Približno tri četrtine delodajalcev je povedalo, da so bile spremembe v plačah pogojene z visoko inflacijo.

Večina, skoraj tri četrtine vprašanih, pa novih zvišanj plač v drugi polovici leta ne načrtuje. Tisti, ki jih predvidevajo, pravijo, da bodo dvigi plač pogojeni z zadrževanjem trenutnih zaposlenih. Več kot polovica anketiranih delodajalcev namerava v drugi polovici leta zaposlovati več, kot odpuščati, je še pokazala raziskava.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar