Slovenski alarmni sistem stal pol manj kot na Hrvaškem. Pa bo deloval bolje?

S triletno zamudo tudi Slovenija uvaja nov sistem javnega obveščanja SI-ALARM ob naravnih in drugih nesrečah, s katerim bo končno sledila evropski direktivi iz leta 2018. Sosedi Hrvati ga poznajo že dve leti, a ne deluje tako gladko, kaj se lahko naučimo iz njihove izkušnje?

Sistem zgodnjega opozarjanja in kriznega upravljanja (SRUUK) je bil na Hrvaškem uveden avgusta 2023, da bi državljane pravočasno obveščali o grožnjah in potrebnih ukrepih s pošiljanjem sporočil prek mobilnih telefonov in drugih digitalnih kanalov. Sistem je stal približno 8,3 milijona evrov, večino (7,1 milijona evrov) pa so pokrili z evropskimi sredstvi.

Kolegi s hrvaškega uredništva so opisali, kako sistem obveščanja deluje v praksi, in trdijo, da ne gre vedno vse gladko: v več primerih neurij in nesreč državljani SMS-opozoril niso prejeli, kar je povzročilo nezadovoljstvo in zaskrbljenost. "Opozorilna sporočila lahko prejemajo vsi uporabniki mobilnih telefonov na ogroženem območju Republike Hrvaške in tuji uporabniki na gostovanju," piše na uradni spletni strani SRUUK.

SRUUK

 

Zakaj torej državljani občasno niso prejeli SMS-opozoril?

Ministrstvo za notranje zadeve mobilnim operaterjem pošlje zahtevo, da na želeno območje posredujejo določeno sporočilo, mobilni operaterji pa imajo informacije o napravah na tem območju.

Sistem SRUUK ni namenjen samodejnemu pošiljanju SMS-sporočil ob vsakem opozorilu. Na primer, ko je DHMZ (Državni hidrometeorološki zavod) izdal 'oranžno opozorilo' (kar pomeni, da obstaja nevarnost, vendar ne najvišje stopnje), SRUUK ni bil aktiviran, ker obstajajo predpisi in interne odločitve, ki določajo, kdaj se opozorilo pošlje.

V primeru poplavne ogroženosti Splita sistem SRUUK na primer ni bil aktiviran za neurje, ki je prizadelo mesto – razlog pa je, da DHMZ ni prejel ukaza po protokolu, torej niso bili izpolnjeni vsi pogoji za vklop sistema obveščanja.

Tradicionalni sistem pošiljanja SMS-opozoril se je po izkušnjah kolegov s hrvaškega uredništva izkazal za nepraktičnega zaradi znatnih časovnih omejitev – ko je treba poslati sporočila velikemu številu uporabnikov gostoposeljenih območjih, kot je Zagreb, lahko distribucija traja dlje, kot bi bilo v kriznih situacijah ustrezno.

Evropska direktiva je sicer predvidela dve možnosti pošiljanja sporočil: zgoraj opisano prek SMS-poročil, ki so jo uvedli Hrvati, in potisna sporočila s tehnologijo celične oddaje (angleško Cell Broadcast – CB). Zadnja omogoča množično, sočasno pošiljanje sporočil uporabnikom mobilnih telefonov na določenem geografskem območju brez uporabe telefonskih številk.

Vendar pa je na Hrvaškem glavna težava to, da je število naprav, ki so združljive s tehnologijo CB, majhno – po nekaterih ocenah lahko trenutno manj kot deset odstotkov mobilnih telefonov prejema takšna obvestila.

Pri nas sistem potisnih sporočil za polovico manjši znesek

V nasprotju s Hrvati pa so se pri nas odločili za uvedbo obveščanja prek potisnih sporočil s tehnologijo CB, ki naj bi delovala hitreje in bolj natančno. Med drugim potisno sporočilo pride takoj, tudi ob preobremenjenem omrežju, saj se pošilja po posebnem, namenskem kanalu.

Skupni stroški vzpostavitve in upravljanja novega sistema pri nas znašajo 4,47 milijona evrov za obdobje do leta 2030. Pogodbe so sklenjene z vsemi štirimi slovenskimi mobilnimi operaterji, saj je sistem zasnovan na tehnologiji pošiljanja potisnih sporočil, ki deluje ne glede na to, katero omrežje uporabnik uporablja.

Sistem deluje na mobilnih telefonih vseh generacij in uporabljenih mobilnih omrežij (2G, 3G, 4G in 5G). Potisno sporočilo bodo prejeli vsi mobilni telefoni, ki bodo v času oddaje sporočila priključeni v omrežje kateregakoli operaterja na območju, ki ga bo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) določila kot območje, na katerem je izdan alarm oziroma obvestilo.

To velja tudi za mobilne telefone, ki gostujejo v nacionalnem omrežju (uporabljajo omrežje drugega domačega operaterja), kakor tudi za obiskovalce iz tujine. Tovrsten sistem uporablja večina evropskih držav.

Sredstva sta zagotovili država v okviru Ministrstva za digitalno preobrazbo in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Javni razpis se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027.

URSZR

Zamuda in kazen sodišča EU

Z vzpostavitvijo sistema SI-ALARM država izpolnjuje tudi zahtevo Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah. Ta v členu 110 od držav članic zahteva vzpostavitev sistema javnega opozarjanja. Rok za implementacijo tega člena je bil sicer 21. junij 2022.  

Če bi bil torej sistem vzpostavljen pravočasno, bi ga lahko uporabili že ob katastrofalnih poplavah avgusta 2023, ko so prebivalce na najbolj prizadetih območjih opozarjale klasične sirene ali reševalci. Evropsko združenje za številko 112 in javno opozarjanje (EENA) sicer je opozorilo, da kljub postavljenemu roku večina evropskih držav še ni imela implementiranih delujočih mobilnih sistemov za javna opozorila.

Dokler države članice ne sprejmejo potrebnih nacionalnih ukrepov, lahko Evropska komisija proti njim sproži sodne postopke na evropskem sodišču. To se je zgodilo tudi Sloveniji, saj je sodišče Evropske unije Sloveniji prisodilo 800 tisoč evrov kazni, ker ji ni uspelo pravočasno v svoj pravni red prenesti direktive o elektronskih komunikacijah. Znotraj tega zakona pa je tudi uredba, ki ureja nov sistem alarmnega obveščanja.

Državni zbor je zakon o elektronskih komunikacijah, s katerim je v svoj pravni red prenesel omenjeno evropsko direktivo, sicer sprejel septembra leta 2022, a prepozno. Direktiva bi morala biti prenesena do decembra 2020. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar