Zgodbe tedna: Pokojninska reforma, razkritja uprav blue chipov in davki

Začenjajo se pogajanja o pokojninski reformi, katere glavnina sprememb bi začela veljati z letom 2028, med drugim tudi sprememba o starostni meji za upokojitev. Z našim novinarjem se je na to temo pogovarjal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija, eden od snovalcev predlagane reforme. Pojasnil je, zakaj nima smisla povečevati dolžine delovne dobe nad 40 let in upokojitvene starosti nad 67 let, kako nameravajo okrepiti drugi, zasebni steber pokojninskega varčevanja in kako rešiti konflikt med sedanjimi in prihodnjimi upokojenci, da bo pokojninska blagajna preživela staranje družbe.

Borza: Kaj so člani uprav domačih blue chipov povedali delničarjem?

Indeks Ljubljanske borze je letos do septembra pridobil več kot četrtino vrednosti, še bolje pa je kazalo ob polletju, ko se je domača borza uvrstila med deset najdonosnejših na svetu. Kazalnik P/E (dobiček na delnico oziroma koliko enot delničarji plačajo na enoto dobička) je za indeks SBI TOP pri 8,5 točke in je najvišje po letu 2021.

Po objavi rezultatov ob polletju so pred mikrofon stopili člani uprav posameznih družb na predstavitvi, ki jo je organizirala Ljubljanska borza.

"S ponudbo (op,p.: za prevzem Addiko Bank) nismo uspeli, kar smo v resnici tudi pričakovali, ker smo postavili visok pogoj," je ocenil Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. Kaj sta povedala, član uprave novomeškega farmacevta Krka David Bratož (tudi o dogajanju na ruskem trgu) in Drago Kavšek iz Petrola, ki je med drugim razkril, da je pri nas trenutno marža okoli devetih centov na liter, medtem ko je povprečje v Evropi pri 20 centih na liter pogonskega goriva.

Na povezavi preberite, kaj o poslovanju ob polletju pravijo družbe, ki imajo največjo utež v indeksu SBI TOP, to so NLB, Krka in Petrol, izjave uprav Cinkarne Celje, zavarovalnic Triglav in Sava RE ter Telekoma Slovenije, pa smo strnili tukaj.

 

 

Denar: Pregled bančnih depozitov: Dolgoročna vezava vse manj privlačna

Pred septembrsko odločitvijo ECB so banke pri nas opazneje prilagodile predvsem obrestne mere za dolgoročno vezavo. Pri Novi Ljubljanski banki, ki ostaja največja na slovenskem trgu po bilančni vsoti, so glede na junij obrestne mere za vezavo prihrankov nad enim letom znižali za četrtino odstotne točke (toliko kot ECB), od 2 do 1,5 odstotka. 

Še bolj drastično so v depozitne obrestne mere posegli v OTP banki, pod katero po novem spadata tudi prej ločeni banki SKB in Nova KBM. Tam od septembra za enoletno vezavo prihrankov ponujajo 1,8-odstotne obresti, medtem ko so obresti za daljšo vezavo skoraj nične. BKS Bank pa je ponudbo za dolgoročno vezavo prihrankov umaknila že aprila letos.

Več o višini obrestne mere na depozite izveste na povezavi.

 

 

Politika: Konkurenčnost EU: Draghi žuga, Berlin in Pariz ugovarjata, Bruselj odloča

Nekdanji predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je predstavil težko pričakovano poročilo o konkurenčnosti gospodarstva Evropske unije, ki je nastajalo skoraj eno leto. 

Bloomberg Mercury

 

"Analiza je trezna, mnogih akterjev v mednarodnem gospodarstvu in ekonomiji ni presenetila, prej razveselila," o povzetku meni Sabina Lange, politologinja s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Draghi je v svojem poročilu za naglasitev urgence za primerjavo vzel ZDA, saj je rast evropskega gospodarstva v zadnjih letih v primerjavi z ameriškim opisal kot "vztrajno počasnejšo". Po njegovih ugotovitvah bi se morale države članice zato osredotočiti na "pospešitev procesa digitalizacije in razogljičenja gospodarstva oziroma zelenega prehoda". Več pišemo na povezavi.

Davki: Kako bo hrvaški davek na nepremičnine udaril Slovence

Na Hrvaškem je minister za finance razkril predlog davka na nepremičnine, ki naj bi poleg večjega davčnega bremena za mnoge, prinesel tudi večjo ponudbo nepremičnin, nižje cene in povečal sklad najemniških stanovanj. Kako bo to vplivalo na Slovence na Hrvaškem, kjer imamo po podatkih nekaterih v lasti več kot 115 tisoč nepremičnin? Meja, ki je do zdaj veljala za najvišjo, je pet evrov na kvadratni meter, po predlogu pa bo znašala dvakratnik tega zneska.

Kaj vse se še spreminja in komu davka na nepremičnine ne bo treba plačevati? Odgovor je objavljen v članku.

 

 

Borza: Kaj kupujejo Slovenci prek borznih posrednikov pri nas?

Morda nekoliko presenetljivo je največ prometa na domači borzi lani in v prvem letošnjem polletju opravila hrvaška investicijska družba InterCapital, in sicer slabo četrtino vseh. Sledita ji družbi BKS Bank z dobrimi 17 odstotki in WOOD & Company Financial Services s 14,5-odstotnim deležem celotnega vrednostnega prometa.

Najbolj podrobno so naložbene odločitve domačih vlagateljev orisali v BKS Bank, ki je tudi druga po deležu opravljenega prometa na domači borzi. Letos je pri BKS izvedenih več poslov z delnicami podjetij iz tujine (približno 70 odstotkov vseh nakupnih poslov) kot pa z delnicami slovenskih. 

"Za vstop na tuje trge se vlagatelji v večji meri odločajo z nakupom delnic posameznih podjetij in pa v manjši meri prek skladov ETF (približno 11 odstotkov vseh nakupnih poslov)," so pojasnili. Kam so evre vlagali v tujini in kam v Sloveniji, pišemo na povezavi. 

Finančni trgi: Zakaj Krka in Cinkarna odkupujeta lastne delnice?

Med obvestili na spletnem portalu Seonet, ki je kot nekakšna oglasna deska Ljubljanske borze, v zadnjem času pogosto vidimo, da družbe odkupujejo lastne delnice. Med težkokategorniki iz prve kotacije se najpogosteje pojavljata farmacevt Krka, v zadnjem pa tudi Cinkarna Celje. 

 

 

Odkupi lastnih delnic lahko vplivajo na ceno delnice (večje povpraševanje vodi k višji ceni delnice), pojasnjuje ekonomist Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete. "Povečajo se deleži v lastnini podjetij tistih, ki so že lastniki."

S kakšnim namenom to počneta novomeška Krka in celjska Cinkarna? Odgovor najdete na povezavi.

Posel: Kaj tiči v ozadju Volkswagnovih tegob?

Kitajska znamka električnih avtomobilov BYD bo okrepila in preuredila lastništvo svoje prodajne mreže v Evropi oziroma njenih najrazvitejših in konkurenčnejših trgih. Azijska konkurenca si skuša v posebej zaostrenih razmerah izboriti del mamljive in ugledne pogače evropskega trga. Izhod iz krize v zadnjem času iščejo tudi pri največjem nemškem avtomobilskem koncernu Volkswagnu (VW). Izvršni direktor Oliver Blume je le nekaj dni po omembi možnosti zapiranja obratov na domačem trgu v Bildu razmere na trgu slikovito ponazoril s tem, da se je "pita (se je) zmanjšala, za mizo pa imamo več gostov".

Bloomberg

Gospodarske razmere v Nemčiji so klavrne, prodaja električnih vozil pa že nekaj mesecev upada. Pri dramatičnih napovedih o zapiranju VW obratov v Nemčiji se poleg tega poraja vprašanje, kako natančno naj bi to družbi pomagalo pri soočanju s padanjem prodaje, ki je objektivna težava vseh proizvajalcev, zlasti v segmentu električnih vozil. Prav tako ni jasno, kako naj bi se s tem zoperstavili kitajskim tekmecem, kakršen je BYD, ki se prav tako sooča s podobnimi težavami pri svojem pohodu na trge EU.

Več o dogajanju, konkurenci in rešitvah, pa v članku.

Nepremičnine: Najdražja stanovanja polletja: za kvadratni meter do 11 tisočakov

Podatki Statističnega urada (Surs) za prvo trimesečje kažejo, da se je rast cen novih nepremičnin ustavila. Nove so se medletno pocenile za 7,6 odstotka. Cene novih stanovanj so upadle za 7,9 odstotka cene rabljenih pa so se zvišale za 3,2 odstotka. Podatkov Gursa za prvo polletje 2024 še ni, iz evidence trga nepremičnine smo dobili podatke najdražjih transakcij stanovanj, številke pa ne kažejo na kakršno koli nižanje cen. Slovenci so za nova stanovanja odšteli nadpovprečno visoke zneske, morda celo najvišje do zdaj. 

V letošnjem prvem polletju je bil najdražje stanovanje prodano za 2,07 milijona evrov - podrobnosti najdete na povezavi.