Kako bo hrvaški davek na nepremičnine udaril Slovence

Na Hrvaškem je minister za finance pred dnevi razkril predlog davka na nepremičnine, ki naj bi med drugim prinesel večjo ponudbo nepremičnin, nižje cene in povečal sklad najemniških stanovanj. Ker imajo Slovenci na Hrvaškem v lasti več kot 115 tisoč nepremičnin, smo preverili, kaj predlagane spremembe pomenijo zanje. Ob tem velja opozorilo: gre za predlog zakona, ki se lahko do sprejetja še spremeni.

Po podatkih hrvaške davčne uprave so Slovenci lani kupili 3.407 nepremičnin, letos do začetka julija pa že 1.819. Vse skupaj jih je v slovenski lasti, če sodimo po objavah v hrvaških medijih, že več kot 115 tisoč. Direktorica družbe Sonce skupina Sonja Černe, ki posreduje pri poslih z nepremičninami tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, je dejala, da se slovenski državljani na Hrvaškem najpogosteje odločijo za nakup nepremičnin na obali, najpogosteje pa izberejo apartma. Njene izkušnje kažejo, da jih največ četrtina nepremičnino kupi kot naložbo ali za oddajanje, drugi pa zase. Zdaj se zdi, da bodo njihove užitke dopustovanja pospremili še višji davki, ki jih bodo plačevali za kupljene nepremičnine.

Kakšen je najslabši možen scenarij

Podpredsednik hrvaške vlade in minister za finance Marko Primorac je pretekli teden napovedal, da se od davka na nepremičnine poslavlja tako imenovani davek na počitniške hiše (slišali boste tudi davek na vikende, s tem pojmom pa so mišljene druga, tretja, četrta ... nepremičnina, v kateri lastniki ne prebivajo, nam je pojasnila Bogdanić). Uredili pa bodo tudi obdavčitev kratko- in dolgoročnega najema. 

Vlada RH

 

Kdo bo oproščen plačil davka na nepremičnine

Danes je davek na počitniške hiše omejen navzgor in obsega največ pet evrov za kvadratni meter nepremičnine, določa pa se na ravni lokalne samouprave – občine. S spremembo, ko se bo preoblikoval v davek na nepremičnine, bo postal obvezen in bo znašal največ deset evrov, kar pomeni, da se bo lahko tudi podvojil.

A pozor: po predlogu ga ne bo treba plačevati tistim, ki živijo v nepremičnini, oproščeni pa bodo tudi tisti, ki bodo nepremičnino oddali v dolgoročni najem (za dlje od desetih mesecev).

Spremembe bodo pri kratkoročnem oddajanju, ki je bilo po njegovih besedah obdavčeno precej blago. Po novem bodo davek dvignili na raven dolgoročnega oddajanja (veliko lokalnih samouprav ga je zdaj določilo na spodnji meji pri 19,99 evra za vsako posteljo letno): "S tem se bo precej povečala davčna obremenitev kratkoročnega oddajanja, vendar bo še vedno precej ugodna glede na obdavčitev drugih dohodkov."

Dolgoročni najem je po besedah finančnega ministra zdaj obdavčen na naslednji način: 30 odstotkov prihodka je neobdavčenega, medtem ko se preostali del obdavči po 12-odstotni stopnji. To pomeni, da je osnova za obdavčitev pri tisoč evrov prihodka 700 evrov, davek pa 84 evrov letno (8,4-odstotna obdavčitev). 

Davek bo po predlogu treba plačati marca za tekoče leto.

Osebni arhiv

 

Bo namen davka dosežen?

Nepremičninska posrednica Bogdanić opozarja, da gre šele za predlog zakona, ki ga bodo podrobneje predstavili. Z njim želi vlada povečati ponudbo nepremičnin na trgu – mimogrede, na Hrvaškem imajo po uradnih podatkih okoli 600 tisoč praznih nepremičnin – kar pa bi lahko vodilo k znižanju cen in boljši dostopnosti stanovanj mladim. "Ko mladi vstopijo na trg dela, nimajo visokih plač in nepremičnine so jim težko dostopne," pravi nepremičninska posrednica iz Hrvaške. A hkrati opozarja, da ceno oblikujeta ponudba in povpraševanje: "Zakaj si Hrvati s svojimi plačami ne morejo privoščiti nakupa nepremičnine, pa je nekaj drugega."

Ideja o davku na nepremičnine se ji ne zdi slaba, saj ga poznajo marsikje v zahodnih državah. A pred njegovim uvajanjem bi bilo treba najprej poskrbeti za urejenost podatkov v evidencah, od pravih lastnikov, statusa legalnosti nepremičnin, da je vpisana ustrezne velikost, in podobno. Ocenjuje, da bi se zaradi neurejenosti podatkov lahko zgodila celo nekakšna diskriminacija: "Če imate vse urejeno, boste plačali davek na nepremičnine. Če pa nimate, vam tega davka morda ne bo nihče zaračunal."

Če je bil cilj hrvaške vlade prisiliti ljudi, da nepremičnino prodajo ali dajo v dolgoročni najem, se to po mnenju Bogdanić ne bo zgodilo. Ocenjuje, da si bo davek večina lahko privoščila: "Tisti, ki si ga ne bodo mogli, bodo nepremičnino res prodali, vendar ne pod ceno." Na koncu se utegne celo pripetiti, da bodo takšne drage nepremičnine znova pokupili tujci.

"Namen je dober, vendar menim, da ne bo dosegel želenega učinka," je prepričana. Predlaga, da če vlada že želi pomagati mladim, bi jih bilo bolje denimo oprostiti triodstotnega davka na promet z nepremičninami.

Manj nepremičnin in omejena gradnja

Po besedah Černe, ki je pred pogovorom z nami izmenjala mnenja tudi s kolegi iz panoge, lastniki nepremičnin v predlogu hrvaškega davka na nepremičnine ne vidijo posebnih težav. Ne vidi pa niti razlogov, da bi se nepremičnine zaradi davka pocenile, sploh tiste, ki jih najpogosteje kupujemo Slovenci, "saj je njihovo število omejeno, manj je izdanih gradbenih dovoljenj, omejila pa se je tudi gradnja".

Malo verjetno se ji tudi zdi, da bi se več nepremičnin znašlo na trgu, ker lastniki, ki nepremičnine oddajajo, ne bi zmogli plačati davka. To utemelji s primerom: lastnik bi po predlogu za 60 kvadratnih metrov veliko nepremičnino, ki jo oddaja, plačal 600 evrov davka letno, medtem ko lahko apartma oddaja za 150 evrov na dan, ob morju tudi manjšega in dobro opremljenega za 200 evrov na dan. "Zakaj potem ne bi zmogel tega davka po tem predlogu?"

Soglasje sosedov za kratkoročno oddajanje Na hrvaškem pripravljajo predlog novega zakona o upravljanju večstanovanjskih stavb, po katerem bi tisti, ki kratkoročno oddajajo nepremičnine, morali predhodno pridobiti več kot 80-odstotno soglasje sosedov, pojasni nepremičninska posrednica Mateja Bogdanić. To bi lahko v večstanovanjske stavbe vneslo več reda, se pa odpira vprašanje nadzora. Po mnenju sogovornice tudi to ne bo omogočilo, da bi si mladi lahko privoščili nepremičnino, ampak bi lahko celo vodilo v oddajanje na črno in dodaten kaos na najemniškem trgu.  "Če je cilj, da mlade družine lažje pridejo do svoje nepremičnine, ne vidim, kako bi jim to lahko pomagalo. Tako velika je razlika med hrvaškimi plačami in cenami nepremičnin, da bi morala obstajati res velika stimulacija, da bi si lahko povprečen Hrvat privoščil nepremičnino. Dvosobno stanovanje v mestu danes stane 300 tisoč evrov. Za povprečneža niti 30-letno kreditiranje ni dovolj, da bi si ga lahko privoščil."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar