Navzven vsak na svojem bregu, Pakistan pa: ZDA in Iran blizu dogovora

Pakistanski obrambni minister je dejal, da sta ZDA in Iran "blizu neke vrste dogovora" glede Hormuške ožine, čeprav se je zdelo, da sta obe strani v dolgotrajno zastalih pogajanjih zaostrili svoja stališča.

"Stvari se razvijajo v prid miru," je v torek novinarjem v Islamabadu dejal Khawaja Asif, ne da bi razkril podrobnosti o morebitnem preboju. Pakistanski notranji minister Mohsin Naqvi bo kmalu prispel v Teheran na pogovore z iranskim kolegom, je poročala poluradna iranska tiskovna agencija Fars.

Pogovori med Iranom in Omanom o ponovnem odprtju Hormuške ožine za del pomorskega prometa so v napredni fazi, je pred tem poročala Al Jazeera, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika katarskega zunanjega ministrstva.

Cene nafte so po Asifovih komentarjih izničile rast. Gre za zadnjo v dolgi vrsti nasprotujočih si izjav o stanju pogajanj glede te ključne pomorske poti. Pakistan je med konfliktom skupaj s Katarjem posredoval med stranema.

Optimistične ocene so sledile temu, ko je ameriški predsednik Donald Trump v ponedeljek zaostril svoje stališče in dejal, da bi moral Teheran plačati odškodnino za ljudi, ki so bili ubiti v napadih, povezanih z Islamsko republiko, pa tudi v domačih protestih. Njegove pripombe so bile odziv na vrsto zahtev, ki jih je Iran predstavil konec tedna, med drugim zahtevo po odškodnini zaradi ameriških kršitev zdaj že poteklega začasnega mirovnega dogovora, ki sta ga strani sklenili junija.

"Posredniki si prizadevajo stvari znova postaviti na pravo pot, vendar je to lažje reči kot storiti," pravi Ali Vaez, namestnik direktorja programa pri organizaciji International Crisis Group.

Iran bo Trumpove najnovejše zahteve skoraj zagotovo zavrnil. Ameriški predsednik je dejal, da bodo te zahteve "trdno vključene v vsa prihodnja pogajanja". Izmenjava zahtev in pogojev je očitno zmanjšala možnost, da bi sprti strani lahko sklenili kakršen koli takojšen dogovor o plovni poti, po kateri je pred začetkom konflikta 28. februarja potekala približno petina svetovnega prometa z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom.

V znak nadaljnjih napetosti so ameriške sile v zgodnjih torkovih urah streljale na ladjo pod panamsko zastavo, ki je poskušala prebiti ameriško blokado iranskih pristanišč, je poročal Wall Street Journal, pri čemer se je skliceval na neimenovanega ameriškega uradnika. Podjetje Vanguard Tech je pred tem sporočilo, da je kontejnersko ladjo zadela raketa in da je ostala brez poveljstva.

Britanska mornarica je v torek sporočila, da je prejela poročilo o incidentu, v katerega sta bili v Omanskem zalivu vpleteni kontejnerska ladja in vojaške sile, a ni navedla dodatnih podrobnosti. Obveščena je bila tudi o incidentu ob jemenski obali Rdečega morja, kjer je tovorna ladja poročala, da jo je zadel neznan izstrelek, pri čemer je bilo več ljudi poškodovanih.

Cena severnomorske nafte Brent se je v popoldanskem trgovanju v Londonu znižala in znašala nekaj več kot 87 dolarjev za sod. 

Terminske pogodbe za evropski dizel so poskočile za več kot 10 odstotkov, potem ko sta bili tarča napadov rafineriji v Libiji in Rusiji, kar je še dodatno zaostrilo trg z gorivom, ki velja za 'delovnega konja' svetovnega gospodarstva. Savdska Arabija je zgodaj v nedeljo pogasila požar v rafineriji nafte Jazan, je sporočilo savdsko ministrstvo za energijo. Jemenska uporniška skupina Hutiji je nekaj ur pozneje prevzela odgovornost za napad na objekt.

"Regija ne more v nedogled ostati v stanju, ki ni ne vojna ne mir," je v objavi na omrežju X zapisal Anwar Gargash, višji diplomatski svetovalec predsednika Združenih arabskih emiratov. "Njena stabilnost in prihodnost njenih prebivalcev zahtevata jasno vizijo in smer."

Trump je konec tedna nakazal, da je pripravljen pustiti, da se gospodarski pritisk na Iran stopnjuje, namesto da bi sprožil nove vojaške napade, s katerimi bi jih prisilil k ponovnemu odprtju Hormuške ožine. Iransko gospodarstvo je vojna močno prizadela, saj je bil velik del industrijskih zmogljivosti uničen, izvoz surove nafte pa je zaradi ameriške pomorske blokade močno upadel. Podatki centralne banke kažejo, da je medletna inflacija v zadnjem obdobju dosegla 77 odstotkov.

Medtem je valuta izgubila več kot desetino vrednosti glede na raven pred vojno, kar dodatno povečuje gospodarski pritisk na Irance. Padec vrednosti riala je sprožil nasilne proteste po vsej državi, ki so dosegli vrhunec v začetku letošnjega leta, oblasti pa so nato izvedle represivni ukrep, v katerem je bilo ubitih več tisoč ljudi. Za zdaj ni znakov, da bi se protivladni protesti ponovno začeli.

Teheran med drugim zahteva popolno odprtje Hormuške ožine, kar vključuje umik ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč, sprostitev zamrznjenega premoženja in odškodnino za vojno škodo. Prav tako zahteva trajno prenehanje napadov na militantne skupine, ki jih podpira v Libanonu, Iraku, Jemnu in Gazi. Trump je v ponedeljek dejal, da bi moral Iran prevzeti odgovornost za škodo, ki izhaja iz konfliktov v teh državah.

Dejansko zaprtje Hormuške ožine močno vpliva na svetovno gospodarstvo in trgovino. Stroški najema supertankerja za prevoz nafte na referenčni poti med Bližnjim vzhodom in Kitajsko so se približali 500.000 dolarjem na dan, kar je več kot dvakrat toliko kot pred vojno.

 

__

Pri članku so sodelovali Alex Longley, Carla Canivete in Eric Martin - Bloomberg.