Po rekordih na trgih nov razlog za pesimizem: ZDA zasegle iransko ladjo - je mir ogrožen?

Predsednik Donald Trump in iranski uradniki so podali različne poglede na naslednjo fazo vojne, kar vzbuja dvome glede tega, ali se bosta strani srečali na mirovnih pogajanjih. Medtem naj bi premirje v prihodnjih dneh prenehalo.

Napetosti so se čez konec tedna zaostrile, ko je ameriška mornarica v Omanskem zalivu streljala na tovorno ladjo pod iransko zastavo in jo zasegla, kar je prvi tak primer v okviru ameriške blokade Hormuške ožine.

Ta ključna pomorska pot za energetske pošiljke je bila zgodaj v ponedeljek še vedno zaprta, potem ko je konec tedna prišlo do zmede glede tega, ali tankerji smejo prečkati ožino. Iran je sprva sporočil, da je plovba dovoljena, manj kot 24 ur kasneje pa nenadoma ustavil promet skozi to vodno pot.

Trump, ki je v petek dejal, da je dogovor z Iranom skoraj dosežen, je v nedeljo zagrozil, da bo uničil vsako elektrarno in most v Iranu, če pogajanja ne uspejo. Iranci so zanikali, da bi pristali na več točk, ki jih je ameriški predsednik navedel kot del načrta, vključno s končanjem njihovega jedrskega programa in predajo zalog obogatenega urana ZDA.

Zaustavitev skoraj vsega prometa v Hormuški ožini ob nejasnosti glede stanja ameriško-iranske diplomacije se je v ponedeljek odrazila na finančnih trgih. Terminske pogodbe na ameriške delnice so padle, cene nafte pa so poskočile, pri čemer je svetovna referenčna nafta Brent zrasla za več kot 7 odstotkov na približno 96,80 dolarja za sod.

Zdaj tudi ni jasno, ali se bodo iranski in ameriški uradniki srečali v Islamabadu v Pakistanu, še preden se v torek izteče krhko 14-dnevno premirje. Podpredsednik JD Vance, posebni odposlanec Steve Witkoff in predsednikov zet Jared Kushner naj bi v ponedeljek zvečer odpotovali v Islamabad, kjer naj bi v torek potekali pogovori, je povedal uradnik Bele hiše.

Trump je dejal, da vidi možnost za dogovor, kar so Iranci zavrnili z navedbo, da ni "jasnih možnosti" za sporazum. Prav tako so zanikali, da bi sodelovali na pogovorih z ZDA v Islamabadu.

Dogodki konec tedna ponazarjajo nepredvidljivo naravo vojne in diplomacije za njeno končanje, saj sta Trump in Iran v razmiku nekaj ur podajala nasprotujoče si izjave. Izrael medtem nadaljuje boje v Libanonu, kljub premirju, razglašenemu prejšnji teden.

Po poročilu iranske državne televizije so "pretirano poseganje ZDA, nerazumne in nerealne zahteve, pogoste spremembe stališč, stalna protislovja ter nadaljevanje tako imenovane pomorske blokade, ki velja za kršitev sporazuma o premirju, skupaj z grozečo retoriko, do zdaj ovirali napredek pogajanj".

Američani najprej opozorili, potem udarili iransko ladjo

Ameriško centralno poveljstvo, ki nadzoruje vojaške operacije na Bližnjem vzhodu, je sporočilo, da zasežena iranska ladja z imenom Touska šest ur ni upoštevala opozoril, naj se ustavi. Mornarica je ladji ukazala evakuacijo strojnice, nato pa je v strojnico izstrelila več granat iz 5-palčnega topa MK45, da bi ladjo onesposobila. Ameriški marinci so se vkrcali na plovilo in prevzeli nadzor.

Trump je na družbenih omrežjih zapisal, da je ladja Touska "poskušala prebiti našo pomorsko blokado, kar se zanjo ni dobro končalo".

Povedal je tudi, da je bila ladja pod sankcijami ameriškega finančnega ministrstva in da je zdaj v lasti ZDA.

"Ponujamo zelo pošten in razumen DOGOVOR in upam, da ga bodo sprejeli, saj bodo sicer Združene države uničile vsako elektrarno in vsak most v Iranu," je zapisal Trump. "KONEC DOBROTE!"

Iran se bo kmalu odzval na dejanja ZDA, je poročala iranska tiskovna agencija Press TV, sklicujoč se na vojaško poveljstvo države.

Velike razlike, a pogajanja napredujejo

Medtem je Iran uvedel nova pravila glede pristojbin in sporočil, da parlament pripravlja zakon za upravljanje Hormuške ožine, vključno s prepovedjo plovbe ladjam, povezanim z Izraelom, ter omejitvami za ladje iz "sovražnih držav", ki brez dovoljenja Vrhovnega sveta za nacionalno varnost ne bodo smele pluti.

Zastoj glede Hormuške ožine, skozi katero je pred začetkom ameriško-izraelske vojne proti Iranu potekala približno petina svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom, grozi, da bo poglobil globalno energetsko krizo in spodkopava Trumpovo napoved hitrega konca konflikta.

Razmere v Hormuški ožini in načrti za prihodnja mirovna pogajanja se hitro spreminjajo. Pozno v soboto je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf dejal, da kljub velikim razlikam pogajanja napredujejo.

Ameriška pomorska blokada omogoča odhod iz Perzijskega zaliva ladjam z neiranskim tovorom, ne pa tudi ladjam, ki so zapustile iranska pristanišča, zaradi česar je Iran ponovno zaprl ožino.

Mornarica Islamske revolucionarne garde je v soboto opozorila plovila, naj ne zapuščajo svojih sidrišč v Perzijskem zalivu in Omanskem morju ter da bo približevanje ožini "obravnavano kot sodelovanje s sovražnikom, ladja kršiteljica pa bo napadena".

"Nemogoče je, da bi drugi pluli skozi Hormuško ožino, medtem ko mi ne moremo," je v televizijskem nagovoru dejal Ghalibaf.

Skupni pomorski informacijski center je poročal o več napadih iranskih sil na plovila v ožini ter o prisotnosti min in ocenil splošno raven tveganja kot "kritično".

Britanska mornarica je sporočila, da so se v soboto topovnjače Islamske revolucionarne garde približale tankerju in nanj streljale, pri čemer sta ladja in posadka ostali varni. V ločenem incidentu ob obali Omana je bila kontejnerska ladja zadeta z neznanim izstrelkom. Tudi Indija je sporočila, da so streljali na njene ladje.

 

__

Ob pomoči Weiluna Soona, Sare Gharaibeh, Omarja Tamo, Valentine Baldassari, Patricka Sykesa, Jona Herskovitza, Eltafa Najafizade in Dana Williamsa - Bloomberg