Loto, Polymarket, Kalshi ... milijoni od iger na srečo – kdo ima največ koristi?

Pridobili smo podatke, koliko davka in koncesijskih dajatev plačajo organizatorji iger na srečo. Kdo ima od tega korist? In koliko denarja se prelije v tujino k podjetjem, ki nimajo državne koncesije za prirejanje iger na srečo?

Država je lani pobrala 80,3 milijona evrov koncesijskih dajatev in 55,6 milijona evrov davka od iger na srečo. Skupaj torej 135,9 milijona evrov prihodkov.

Razprava o igrah na srečo postaja vse bolj vroča ob vse večji priljubljenosti tako imenovanih napovednih trgov, kjer lahko posamezniki stavijo na najrazličnejše dogodke, od športnih izidov do političnih dogodkov in cen kriptovalut.

V Sloveniji lahko igre na srečo zakonito prirejajo le družbe s koncesijo države. Trenutno imajo dovoljenje za spletne igre na srečo trije ponudniki: Loterija Slovenije, Športna loterija in Casino Portorož, ki spletne stave in druge igre ponuja prek portala Casino.si.

Prireditelji od poslovanja plačujejo davek od iger na srečo in koncesijsko dajatev, pri večjih dobitkih pa se obračuna še 15-odstotni davek na dobitek. Tega ne prejme država, ampak občina stalnega prebivališča dobitnika, medtem ko se koncesijske dajatve uporabljajo predvsem za financiranje športa ter invalidskih in humanitarnih organizacij.

Koliko dobijo občine?

Občine dobijo tudi del koncesnin od igralnic, ki delujejo na njihovem območju.

Po podatkih Finančne uprave je največ koncesijskih dajatev lani prejela občina Nova Gorica, in sicer 4,5 milijona evrov. Sledita Šentilj s 3,25 milijona evrov koncesnine in Ljubljana z 2,1 milijona evrov koncesnine v letu 2025.

Del koncesnine dobijo tudi nevladne organizacije prek Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) ter Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO). Lani je FIHO prejel 22,4 milijona evrov, FŠO pa 12,7 milijona evrov. Skupaj 35,1 milijona evrov.

Občasno imajo od iger na srečo "srečo" tudi proračuni občin, ki nimajo igralnice, kot jih imajo v Novi Gorici, Šentilju in Ljubljani.

Pri dobitkih v vrednosti 300 evrov ali več občina, kjer ima dobitnik stalno prebivališče, dobi 15 odstotkov vrednosti dobitka.

Občina Kranj je tako lani dobila 5,6 milijona evrov davka, ker je njen prebivalec na eurojackpotu zadel 37,3 milijona evrov. Občini Destrnik pa je letos v proračun priteklo okoli 1,5 milijona evrov, potem ko je njen prebivalec zadel približno 10 milijonov evrov.

Pri igrah na srečo prek spleta v tujini denarja ne dobijo ne Furs ne občine niti nevladne organizacije. Davek od iger se namreč obračuna v državi, kjer je dohodek nastal, pojasnjuje Furs.

Z denarjem so postavili fontano piv Med najbolj znanimi primeri, kako je občina porabila denar od davka na loterijski dobitek, je pivska fontana v Žalcu. Potem ko je bil leta 2015 v občini vplačan dobitek eurojackpota v višini približno 28 milijonov evrov, je občina iz 15-odstotnega davka prejela okoli štiri milijone evrov. Del denarja je namenila gradnji fontane piv Zeleno zlato. Čeprav je bila naložba ob odprtju deležna precej kritik, se je fontana pozneje uveljavila kot ena najbolj prepoznavnih turističnih znamenitosti v Sloveniji.

 

Ker nimajo državne koncesije, tuje spletne igralnice – mednje država šteje tudi Polymarket in Kalshi – storitve ponujajo nelegalno. Furs zoper njih vodi postopke, so sporočili. Od spletnih operaterjev lahko zahteva blokado spletnih strani, kot so že storile nekatere evropske države.

Po podatkih Fursa so Slovenci v tujino na platforme, ki se ukvarjajo z igrami na srečo, v zadnjih treh letih nakazali 293 milijonov evrov, torej okoli sto milijonov evrov na leto. Vsota ne vključuje plačil s predplačniškimi karticami Paysafe in Aircash ter vplačil s kriptovalutami.

Zapleten sistem obdavčitve in pobiranja koncesnin

Davek od klasičnih iger na srečo se plačuje po stopnji pet odstotkov od osnove, od posebnih iger na srečo v igralnih salonih v višini 18 odstotkov od davčne osnove, v igralnicah pa v različnih višinah, glede na ustvarjeni promet (od pet do 35 odstotkov), pojasnjuje Furs.

Poleg tega vsi koncesionarji plačujejo tudi koncesijsko dajatev za prirejanje iger na srečo. Pri klasičnih igrah so stopnje določene v koncesijskih pogodbah in se glede na posamezno igro gibljejo med 25 in 45 odstotki. Za posebne igre na srečo v igralnih salonih znaša koncesijska dajatev 20 odstotkov. V igralnicah za žive igre na igralnih mizah znaša pet odstotkov davčne osnove, za igralne avtomate pa od pet do 20 odstotkov, odvisno od ustvarjenega prometa.

Ker je ponujanje iger na srečo v Sloveniji dovoljeno le na podlagi koncesije države, so vse igre prek spleta v Sloveniji, razen iger ponudnikov Loterija Slovenije, Športna loterija in Casino Portorož (casino.si), nelegalne.