Bomo v Sloveniji ostali brez Polymarketa in Kalshija?

Svetovno prvenstvo v nogometu je poleg navijaške evforije spodbudilo tudi val stav na izide tekem in druge dogodke, povezane s prvenstvom.

Ob tem so klasične športne stavnice dobile močno konkurenco – vse bolj priljubljene trge napovedi (angleško prediction markets).

Platforme, kot sta Polymarket in Kalshi, uporabnikom omogočajo trgovanje z verjetnostjo različnih dogodkov – od izidov na tekmah svetovnega prvenstva v nogometu do političnih volitev ali odločitev centralnih bank.

Trenutno na platformi Polymarket najvišje kotira Francija, njene možnosti za zmago na SP so ocenjene na 33 odstotkov. Argentina in Španija imata okoli 18 odstotkov možnosti za zmago. Za vsako od teh stav je vplačanih med 90 in 100 milijoni dolarjev, kažejo podatki na Polymarketu.

Ali gre za športne stave? Ali je delovanje teh platform v Sloveniji sploh zakonito?

Na Polymarketu in podobnih straneh namreč ne gre za klasične stave, ampak za nakupe "dogodkovne pogodbe", ki jo proda nekdo drug na borzi, ki stavi proti. Borza pa povezuje kupce in prodajalce ter zadrži denar, dokler se dogodek ne zgodi. Plačila in nakazila se izvajajo s kriptovalutami.

Iz odgovora Finančne uprave (Furs) je sklepati, da gre za nelegalno dejavnost. Finančna uprava meni, da so trgi napovedi igre na srečo. Za to dejavnost morajo podjetja v Sloveniji dobiti koncesijo in to imajo samo tri podjetja – Loterija Slovenija, Športna loterija in Casino Portorož.

Furs: Gre za igre na srečo

"Glede na opis (stave na različne dogodke – politične, športne, ipd.) lahko sklepamo, da na navedenih spletnih straneh poteka prirejanje iger na srečo," so pojasnili na Fursu.

Zakon o igrah na srečo določa, da so igre na srečo igre, pri katerih imajo udeleženci za plačilo določenega zneska enake možnosti zadeti dobitke, izid igre pa je izključno ali predvsem odvisen od naključja ali kakšnega negotovega dogodka, pravijo pri slovenski davkariji.

Strma rast napovednih trgov Vrednost trgovanja na trgih napovedi je v zadnjih letih eksplozivno zrasla. V zadnjih dveh letih se je mesečni obseg trgovanja povečal z manj kot 100 milijonov na več kot 13 milijard dolarjev, kažejo podatki analitične strani Dune. Junija je skupni tedenski promet platform Polymarket in Kalshi znašal okoli 5,6 milijarde dolarjev. Po ocenah investicijskih družb bi lahko trg napovedi do leta 2030 dosegel letni obseg trgovanja v višini bilijona (tisoč milijard) dolarjev.

Vendar so spletne strani Polymarket, Kalshi in Opinion, na katerih je mogoče staviti na različne dogodke, v Sloveniji še vedno dosegljive in na njih je mogoče "položiti stavo". Kako je to mogoče?

Na Fursu pravijo, da podjetja, ki omogočajo igre na srečo, kršijo zakon, saj nimajo koncesije, ki jo podeli država. Zakon za prirejanje iger na srečo brez koncesije predpisuje globe – od 30 tisoč do 250 tisoč za pravno osebo in do 150 tisoč evrov za samostojnega podjetnika.

Posameznika ne bodo kaznovali

Finančna uprava je v letu 2025 za prekrške v zvezi z igrami na srečo storilcem prekrškov izdala 38 kazni v skupnem znesku 246.200 evrov. V letu 2026 (do vključno 15. junija 2026) so izdali 11 glob v skupnem znesku 37.500 evrov.

Vendar zakon ne prepisuje kazni za uporabnike tovrstne platforme, torej jih ne bodo kaznovali.

Pri Fursu pravijo, da podjetja, ki pri nas ponujajo storitve iger na srečo brez koncesije, pozovejo, naj dostop do spletne strani umaknejo. Če tega ne storijo, lahko od spletnih operaterjev zahtevajo umik spletnih domen.

Glede Polymarketa in Kalshija niso želeli komentirati neposredno, sporočili so, da Furs vodi postopke zoper vse nelegalne ponudnike stav in vlaga zahteve za blokade strani. Neuradno smo izvedeli, da vodijo tudi postopek zoper Polymarket.

Depositphotos

 

Posameznikom, ki zaslužijo denar na teh platformah, davka ni treba ne plačati ne prijaviti. "Dobitki, zadeti v tujini, so obdavčeni po davčni zakonodaji države, v kateri so bili izplačani," so sporočili s Fursa. Dobitek, priigran v tujini, v Sloveniji zato ni obdavčen.

Sto milijonov nakazil v tujino na leto

Po drugi strani igralnice s koncesijo del dohodka namenjajo nevladnim organizacijam in plačajo davek. Igralnice brez koncesije pa ne prispevajo denarja v Sloveniji; ne davka ne koncesijskih dajatev, od katerih gre delež za delovanje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.

Po podatkih Fursa so Slovenci v tujino na platforme, ki se ukvarjajo z igrami na srečo, v zadnjih treh letih nakazali 293 milijonov evrov. Vsota ne vključuje plačil s predplačniškimi karticami Paysafe in Aircash ter vplačil s kriptovalutami.

Ministrstvo za finance na naša vprašanja do konca redakcije ni odgovorilo.

Nekatere države so dostop do tovrstnih platform že omejile. Več o tem na povezavi.