Zelenski namignil, da bi ameriška jamstva lahko nadomestila kandidaturo za NATO

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nakazal, da bi Ukrajina lahko sprejela varnostna jamstva ZDA in Evrope kot način za preprečevanje prihodnje ruske agresije – in kot morebitno zamenjavo za dolgoročni cilj članstva v Natu.

Ukrajinski voditelj se je v nedeljo v nemškem kanclerstvu v Berlinu srečal z delegacijo ZDA, ki sta jo vodila posebni odposlanec Steve Witkoff in Jared Kushner, zet predsednika Donalda Trumpa, ter več evropskih svetovalcev za nacionalno varnost.

Po navedbah ameriške delegacije je med več kot pet ur trajajočim srečanjem prišlo do velikega napredka; razprava je vključevala podroben pregled 20-točkovnega mirovnega načrta, gospodarskih vprašanj in drugih tem. Pogovori se bodo nadaljevali v ponedeljek, so zapisali.

Kijev, ki je več let videl članstvo v zavezništvu kot ključno pot do zagotavljanja svoje prihodnje varnosti, je v zadnjem času spremenil retoriko; razlogi so vztrajna zadržanost ZDA in nekaterih evropskih partneric ter ameriški pritisk, da se skoraj štiri leta trajajoča vojna zaključi.

Zelenski je dejal, da bi lahko dvostranski varnostni sporazumi med Ukrajino in ZDA, ki bi v praksi delovali podobno kot 5. člen Nata, skupaj z jamstvi Evrope ter drugih držav – med njimi Kanade in Japonske – preprečili "novo rusko agresijo".

"Ključno je, da vsi koraki, o katerih se dogovorimo s partnerji, v praksi zagotavljajo varnostne garancije," je Zelenski zapisal na omrežju X. "Le zanesljiva jamstva lahko prinesejo mir."

Danes sklican vrh evropskih voditeljev

Poleg nedeljskih pogovorov je za ponedeljek napovedan večji vrh, na katerem se bosta generalnemu sekretarju Nata Marku Rutteju in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen pridružilo še približno deset evropskih voditeljev.

Zelenski je dejal, da načrt poti do morebitnega sporazuma o prihodnosti Ukrajine ne bo všeč vsem in da so ruski uradniki že obsodili vpletenost Ukrajine in Evrope v oblikovanje mirovnih predlogov.

"Načrt mora biti čim bolj pravičen – najprej za Ukrajino, saj je Rusija začela vojno," je dejal. "Načrt mora določiti, da po podpisu sporazuma Rusija ne bi imela več nobene možnosti začeti nove vojne."

Finski premier Petteri Orpo je pred tem za javni servis YLE v Helsinkih povedal, da je "v zraku čutiti previden optimizem« glede zadnjega kroga pogajanj". "To je najresnejši poskus do zdaj in preboji so možni," je dejal ter dodal, da "točno še ne vemo, kakšno je končno stališče Rusije".

Juri Ušakov, zunanji politični svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina, je v vnaprej posnetem intervjuju za državno televizijo dejal, da bo v predlogih "nekaj popolnoma nesprejemljivih točk", med njimi tudi ozemeljska vprašanja. Kot primer je navedel, da Rusija "milijon odstotkov" ne bo odstopila nadzora nad Krimom, ki ga je anektirala leta 2014.

Zelenski je povedal, da bi lahko zadnja srečanja prinesla pomembne spremembe, saj se strani osredotočajo na 20-točkovni načrt, ki vključuje določbe o prekinitvi ognja za končanje ruske invazije. "To lahko spremeni razmere na terenu," je dejal ter poudaril, da je Ukrajina osredotočena na gospodarska in varnostna vprašanja ter na vojaški del predloga.

Ločeno je Zelenski na omrežju X zapisal, da Ukrajina "potrebuje mir pod dostojnimi pogoji" ter da je pripravljena sodelovati "kar se da konstruktivno", da bi ga dosegla.