Besede Blaža Brodnjaka: Koliko manj zaposlenih bo imela NLB leta 2030?

Te dni smo poročali o stavbi NLB na Trgu republike v Ljubljani (TR2), iz katere se bo NLB odselila. Pogovarjali smo se s strokovnjaki s področja poslovnih nepremičnin, ki so opozorili na prepotrebno (energetsko) sanacijo (o morebitni vrednosti pišemo na povezavi) in standarde poslovnih nepremičnin, ki so se zaradi potreb družb od gradnje stolpnice pa do danes močno spremenili. 

Na naš članek se je na družbenem omrežju Linkedin odzval predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Razkril je tudi, koliko kadrovsko vitkejša bo v prihodnosti postala največja slovenska banka NLB. 

"Stavba na Trgu republike 2 morda ni v popolnem stanju in z zakonsko zaščito ne more nujno ponuditi najvišjega energetskega standarda, a sedež mednarodne bančne skupine v njej normalno deluje, pisarne so povsem uporabne in v solidnem stanju ter takoj vseljive brez večjih naložb, stavba pa ima tudi dve etaži svojih ločenih garažnih prostorov s podzemnimi prehodi, medtem ko skupaj s sosednjo stolpnico TR3 in Maximarketom predstavlja zaokroženo celoto," je zapisal.

Po njegovem mnenju bi bila "edina državotvorna in mestotvorna rešitev za vse, da bi jo v uporabo prevzela Vlada z nekaj ključnimi ministrstvi". Dodaja, da banka takih odločitev ne moremo sprejemati sama, zato bodo sledili tistim rešitvam, ki bodo ob preselitvi na razpolago: "Morebitnih očitkov, da pri tem nismo razmišljali o interesih države in njene prestolnice, ne bomo sprejeli."

Razloge za selitev je razumeti tudi iz naslednjega: "Obisk poslovalnice na Trgu republike hitro upada, enako je z Maxijem (lokali v podhodu izginjajo eden za drugim. Edina pot za oživitev tega trga je koncentriranje nekih zaokroženih vsebin na eni točki in glede na monumentalnost pogledov v in izven stavb ter dejstvo, da Vlada prebiva v povsem nereprezentančnih prostorih na Gregorčičevi, hkrati pa najema veliko število drugih objektov po centru Ljubljane, za kar plačuje precej visoke najemnine, je zanjo to tudi ekonomsko smiselno."

Brez popusta za državo in kdo je politik, ki bi kupil NLB?

Bi država za nakup dobila popust? "NLB je javna delniška družba s pretežno zasebnim lastništvom, ki je/bo vso pridobljeno državno pomoč v celoti povrnila in bo objekt prodala/oddala pod tržnimi pogoji, pri čemer ima Republika Slovenija pri enakih pogojih prednost," je jasen. 

Predsednik uprave NLB se je odzval tudi na komentar, da ni politika v državi, ki bi si upal izpeljati takšen nakup v Sloveniji (komentar bi lahko bil tudi provokacija zaradi državnega nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, ki je odnesel pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan), je odvrnil: "Po meni dostopnih informacijah morda so." Podrobneje svojih besed ni pojasnil.

Strinjal se je tudi z zapisom, da bi vlada lahko povrnila še sosednjo stolpnico in vsaj delno zaokrožila ministrstva, in dodal: "In še Maxi ter na Trgu republike med Državnim zborom in predsedniško palačo urediti administrativno središče naše domovine."

Do leta 2030 700 zaposlenih manj

Razkriva tudi, kakšna bo banka NLB v prihodnje (več o poslovanju v prvem polletju 2025 na povezavi, komentarje analitikov o pričakovanjih pa najdete tukaj). Medtem ko na spletni strani NLB navajajo, da bodo do leta 2030 postali vodilna banka v Jugovzhodni Evropi, v strategiji poudarjajo digitalizacijo (prehod na digitalni poslovni model jih bo v naslednjih petih letih stal od 170 do 200 milijonov evrov), skoraj podvojitev tako (ponavljajočih) prihodkov (z 1,1 na 2 milijardi evrov) kot dobička (s pol milijarde na milijardo).

Brodnjak tokrat razkriva še, koliko kadrovsko vitkejši nameravajo postati: "NLB je leta 2010 imela 4.200 zaposlenih, do konca leta 2030 pa jih ne bo veliko več kot 1.800 (op.p.: ob polletju 2025 je NLB imela 2.524 zaposlenih, na ravni skupine pa 8.268, je razvidno iz poročila, objavljenega ob polletju) in še od teh jih bo takrat kakih tisoč večji del časa delalo od doma."

Danes ima NLB po Sloveniji v lasti večje število nepremičnin (nekatere že prodajajo), med drugim objekta na Šmartinski cesti, kjer je tudi nacionalni trezor - na Šmartinsko cesto se tudi selijo.

Z Brodnjakovim razmišljanjem, da bi na TR mesto lahko našla vlada, se strinja tudi mož predsednice države Nataše Pirc Musar Aleš Musar: "Trg republike kot celota in stavbe na njem so bile projektirane za sedež slovenske vlade. Prav bi bilo, da končno dobijo svoj prvotni namen."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar