Medved proti orlu: kaj prinaša vrh Putin-Trump?

"Trump potrebuje kompetentno ekipo okoli sebe, ker je dovzeten za manipulacije," je natanko pred letom dni izjavil nekdanji svetovalec za nacionalno varnost predsednika Donalda Trumpa, H. R. McMaster. "Trump lahko sprejema res dobre odločitve in moti stvari, ki jih je treba motiti v smislu zunanje politike in nacionalne varnosti, vendar pogosto težko vztraja pri teh odločitev, da bi jih izpeljal do konca," je povedal v intervjuju za televizijo CBS.

Prav zato so se voditelji evropskih držav, tesnih zaveznic Ukrajine, želeli pogovoriti z ameriškim predsednikom, preden se bo ta srečal s svojim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom v petek na Aljaski. Slednji, nekdanji agent zloglasne sovjetske tajne službe KGB, je znan prav po laskanju Trumpu, kar je ameriški predsednik dal svetu pogosto vedeti s svojimi floskulami v slogu: ''Putin je rekel, da sem genij.'' "Ljudje nekako vedo, kako pritiskati na Trumpove gumbe. Putin, neusmiljeni nekdanji vohun, se je z laskanjem poigraval s Trumpovim egom in negotovostjo," je še povedal McMaster.

'Idealen trenutek za Putina'

Trump se bo namreč po šestih telefonskih klicih in neskončnem številu tvitov od februarja naprej naposled le srečal s Putinom ter poskušal tlakovati pot do konca brutalne tri in pol leta trajajoče vojne v Ukrajini. Spomnimo, da je Trump med kampanjo obljubljal, da bo vojno v Ukrajini končal v 24 urah, kar se na presenečenje nikogar ni zgodilo.

Ameriški predsednik je sicer v zadnjem času povečal pritisk na Rusijo z napovedjo (še nesprejetih) sekundarnih sankcij za kupce ruske nafte, in dejal, da je "zelo razočaran" nad Putinovim vedenjem.

A to govoričenje je Trump prejšnji teden zatrl v kali. O tako imenovanih sekundarnih sankcijah proti kupcem ruske nafte ne slišimo ničesar več, nekdanja vztrajanja Bele hiše, da se bo kateregakoli vrha med Trumpom in Putinom moral udeležiti še ukrajinski predsednik, pa verjetno ne držijo več.

Vrha se namreč ne bo udeležil predsednik Volodimir Zelenski, kar vzbuja strahove, da bosta Bela hiša in Kremelj sklenila dogovor, temelječ na koncesijah, ki jih Ukrajina ni pripravljena sprejeti.

Depositphotos

Politolog Bogomil Ferfila meni, da to, da predsednika Zelenskega ne bo na srečanje, sploh ni pomembno. "Putin in Trump bosta zgolj dorekla vse o sedanjem stanju, v katerem Rusija prodira na ukrajinsko ozemlje. Rusija je dobro izvedla prehod iz civilne industrije v vojaško in temu Ukrajina v celoti ne more parirati. To bosta Trump in Putin parafirala poleg stanja na bojišču, ki ga bo glede na trenutno stanje na terenu Ukrajina morala prej ali slej sprejeti," razmišlja.

"Za Putina je bil to zelo dober teden," je za ameriški časnik New York Times dejal Sam Greene, profesor ruske politike na univerzi King's College v Londonu. "Izvlekel se je iz položaja precejšnje ranljivosti. Celoten proces je spreobrnil v nekaj, kar je bolj ali manj točno to, kar si je želel."

New York Times piše, da je kljub prejšnjim zavrnitvam ruskih uradnikov, da bi se pogajali o ozemlju v rusko-ukrajinski vojni, ruski voditelj na srečanju s Trumpovim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom pustil vtis, da je Rusija pripravljena sodelovati v sklepanju dogovorov o vprašanju ozemlja. "Nekaj bomo dobili nazaj, nekaj pa bomo zamenjali," je v petek dejal Trump.

"Prišlo bo do zamenjave ozemelj v korist obeh," je bil jasen ter dodal, da so "zelo blizu" mirovnemu dogovoru.

Lahko pričakujemo začetek konca vojne?

Lahko od vrha pričakujemo konkretne smernice ali načrt za končanje vojne? Predstojnica Katedre za obramboslovje na FDV Jelena Juvan meni, da (še) ne. "Srečanje lahko pomeni pomemben korak naprej h končanju vojne v Ukrajini, če ne bo ostalo zgolj pri tem srečanju in če bo ponudilo kakšne konkretnejše rezultate," pove in doda: "Vendar je prezgodaj, da bi to lahko vedeli." Pesimističen je tudi predavatelj mednarodnih odnosov na FDV Boštjan Udovič, ki od srečanja ne pričakuje veliko, "sploh pa ne končanja vojne v Ukrajini".

Ferfila izrazi mnenje, da so vsi pogoji za dogovor o koncu vojne v Ukrajini med Putinom in Trumpom že izpolnjeni, pri čemer ga lahko predsednik Zelenski le potrdi. "Seveda se bodo lepotne operacije dogovora še dorekle, vendar smo pred končanjem vojne v Ukrajini. Ta je hkrati izčrpala Rusijo, ki na gospodarskem področju še zdaleč ni več neka velesila, vendar na vojaškem še vedno je," pove.

Bloomberg

Nekdanji diplomat in politolog Denis Mancevič izpostavi, da ameriški predsednik Kremlju že več mesecev ponuja 'korenček', ki ga ta doslej ni zgrabil. Kar bi se zdaj lahko spremenilo, če bo ameriška ponudba dejansko zadovoljila ruske interese. "Pri tem tega ne vidim kot rezultat napovedi sekundarnih carin za države, ki uvažajo rusko nafto, ampak prej kot spoznanje Putina, da lahko s političnimi sredstvi v kratkoročni perspektivi doseže več kot z vojaškimi," ocenjuje.

"Srečanje je pomembna teatralna demonstracija Trumpa za njegovo gibanje MAGA, pri katerem je izgubil kar precej kredita zaradi primera Epstein, predvsem pa še enkrat budnica EU in preostalim Nato partnerjem, da resno jemljejo njegove grožnje in začnejo uresničevati svoje haaške zaobljube kljub težavnim carinskim pogajanjem z EU," je povedal politolog Tomaž Deželan.

"Na vsak način je bilateralno srečanje uspeh za Trumpa, s čimer relativizira pomembnost Evrope pri tem konfliktu in ga ponovno postavlja kot globalnega monarha v očeh gibanja MAGA."

Barantanje z ozemljem

V okviru tekočih pogovorov med ameriškimi in ruskimi uradniki Putin zahteva, da Ukrajina odstopi celotno vzhodno območje Donbasa Rusiji ter tudi polotok Krim, ki so si ga njegovi ''majhni zeleni možiclji'' nezakonito priključili leta 2014, kot pogoj za sprostitev premirja in začetek pogajanj o trajni rešitvi, je poročal Bloomberg.

Putinove zahteve za končanje vojne so doslej jasne: Kremelj zahteva ukrajinsko odpoved štirih vzhodnih regij, ki jih Rusija delno okupira, uradno ukrajinsko nevtralnost, zavezo, da Kijev na svojem ozemlju ne bo gostil zahodnih vojakov in – kar je za Ruse najpomembnejše – da Ukrajina ne bo vstopila v zvezo Nato. "Temeljna stvar za Rusijo je prevlada," je povedal Greene za NYT.

"Rusi se z zasedenih območij ne bodo umaknili, kar bodo na srečanju dali jasno vedeti Trumpu. Morda bo prišlo do statusnega zamrznjenja konflikta na trenutnih bojnih linijah, saj sta vojskujoči strani že na neki stopnji izčrpanosti. Ukrajina je stisnjena v kot, Trump pa ji verjetno ni več pripravljen dajati ameriške pomoči," pove politolog Ferfila.

Ukrajina sicer javno nasprotuje kakršnemukoli odstopanju ozemlja, ki so ga doslej zasedle ruske sile. Zelenski je konec prejšnjega tedna izjavil, da Kijev "ne bo – in ustavno ne more – odstopiti ozemlja". "Še vedno smo zavezani načelu, da se mednarodne meje ne smejo spreminjati s silo," pa so v skupni izjavi v soboto dejali evropski voditelji.

"Trenutna linija fronte bi morala biti izhodišče pogajanj," so po poročanju tujih agencij izjavili voditelji. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je medtem dejal, da bi lahko vrh ZDA in Rusije ta teden odprl vrata pogajanjem o ukrajinskem ozemlju.

Bloomberg

"Kot prvo se ne sme zanemariti Ukrajine in njenega stališča. Zelenski je že večkrat pokazal, da zna spretno krmariti na mednarodnem parketu in se prilagajati situaciji, pri tem pa ne popušča pri ključnih strateških elementih morebitnega mirovnega dogovora. Zato tudi ni nujno, da bo Kijev kar zlahka sprejel to, kar se bosta potencialno dogovorila Trump in Putin," pojasnjuje Mancevič.

"Trump je že večkrat nakazal, da je več kot naklonjen teritorialnim in drugim odpustkom Kremlju, saj zanj kategorije, kot je ozemeljska celovitost ali mednarodno pravo, ne štejejo prav veliko."

Mancevič izpostavi dejstvo, da EU in Ukrajine ne bo za pogajalsko mizo, kar po njegovem odraža "tako realno geopolitično težo EU – predvsem njeno 'trdo' moč, merjeno z vojaškimi zmogljivostmi – kot tudi pogajalski stil Putina in Trumpa, ki je makiavelistični in transakcijski, zasnovan na načelu na deli in vladaj, in na tej točki se dobro ujameta".

Povojna obnova Ukrajine

Sredi julija je v Rimu potekala Konferenca o obnovi Ukrajine, ki sta jo skupaj gostila italijanska premierka Giorgia Meloni in Zelenski. Na konferenci je Meloni izjavila, da bodo udeleženci Ukrajini zagotovili 10 milijard evrov pomoči – od začetka vojne je Bruselj vzhodnoevropski državi zagotovil skoraj 160 milijard evrov. O konferenci smo pisali TUKAJ.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na konferenci napovedala ustanovitev evropskega sklada za obnovo Ukrajine, pri čemer ni navedla, koliko sredstev namerava sklad zbrati. Ukrajinsko ministrstvo za gospodarstvo je februarja izjavilo, da Ukrajina v naslednjem desetletju potrebuje približno 450 milijard evrov za obnovo. Pričakuje se, da bodo levji delež tega denarja prispevale evropske države.

Slovenija je v dobrih treh letih vojne Ukrajini pomagala s humanitarno pomočjo in razvojnimi projekti ter sodelovanjem pri začetku obnove. Poudarki so na razminiranju, rehabilitaciji žrtev, obnovi uničene infrastrukture in krepitvi zmogljivosti lokalnih skupnosti, so nam julija sporočili z vlade. 

Bloomberg Mercury

Javna agencija Spirit pa je konec marca skupaj z Inštitutom za strateške rešitve, Ministrstvom za gospodarstvo ter Veleposlaništvom Ukrajine v Planici že drugo leto organizirala slovenski poslovni forum za obnovo Ukrajine. Interes med domačimi podjetji za vstop v Ukrajino je velik, pravijo.

Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo Marjana Majerič med priložnosti poleg gradbeništva dodaja še digitalizacijo, zelene tehnologije, modernizacijo javnih storitev in agroživilski sektor. ''Posebno področje so obrambna industrija, zlasti kibernetska varnost, pa tudi specializirana oprema in materiali za civilno zaščito ter logistično podporo, kjer bi lahko sodelovala podjetja iz obrambno-logističnega sektorja,'' pravi Majerič.

Vlagatelji so ob novici, da se bosta predsednika sestala, zgrnili sredstva, ki bi lahko imela koristi od morebitnega mirovnega sporazuma. Ukrajinske dolarske obveznice so bile te dni najuspešnejše med trgi v razvoju, ki jih spremlja Bloomberg.

Indeks ukrajinskih delnic, ki kotirajo na varšavski borzi, je poskočil največ od aprila. Košarica delnic UBS za obnovo Ukrajine in delnice madžarske OTP banke, ki še vedno posluje v Rusiji, so dosegle rekorde.

Kitajska igra

Politolog Ferfila meni, da je bil predhodni pritisk Washingtona na Moskvo "del Trumpove strategije, ki pogajanja začne z grožnjami, ustvari atmosfero in nato reče: dajmo se srečati".

"Vprašanje je, do kolikšne mere je to njegov blef za javnost, saj po telefonih med svetovalci poteka drug dialog," pove. Politolog izpostavi, da je zunanja politika ZDA "podrejena cilju ustaviti Kitajsko, s čimer je bil Trump obseden tudi v svojem prvem mandatu, zdaj pa to nadaljuje". Prav tu v enačbo vstopi Rusija, trdi Ferfila, saj je glavni cilj Washingtona "oslabitev Rusije kot kitajske zaveznice".

V zadnjih letih se je v ZDA namreč prijela ideja zunanjepolitične usmeritve, ki jo nekateri imenujejo "obratni Kissinger". Ta temelji na domnevni možnosti, da bi ameriška vlada dosegla dogovor z Rusijo o prekinitvi strateškega sodelovanja s Kitajsko, s čimer bi zmanjšala skupno grožnjo obeh. Zagovorniki te ideje navdih iščejo v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je Washington izboljšal odnose s Kitajsko na račun takratne Sovjetske zveze. Protagonist te politike je bil svetovalec za nacionalno varnost in državni sekretar Henry Kissinger.

Vendar je ideja precej luknjasta, saj je Putin pred srečanjem s Trumpom v petek poklical kitajskega predsednika Xi Jinpinga, ki je po klicu izjavil, da Kitajska "pozdravlja stike med Moskvo in Washingtonom ter napredek pri iskanju rešitve za krizo v Ukrajini".

"Peking je že povedal, da ne želi, da bi Putin izgubil. Sporazum med ZDA in Rusijo bi verjetno pripomogel k temu, da se to ne zgodi. Če bo sklenjen dogovor o Ukrajini, bo vredno opazovati, ali bo Xi ponudil pomoč pri 'obnovi' ozemlja, ki ga je zasedla Rusija," je v komentarju zapisal Neil Thomas, strokovnjak za kitajsko politiko z Inštituta za politiko Azijske družbe.

Getty Images

Politolog Deželan srečanje med Putinom in Trumpom postavi v kontekst trgovinskih pogajanj med Kitajsko in ZDA. "Del ameriškega ultimata Kitajski je tudi prenehanje kitajskega kupovanja ruskih energentov, kar ima neposredne posledice za financiranje vojne, prav tako pa tudi zdravje celotne orožarske industrije v Rusiji. Kitajska prispeva poleg trgovinske menjave tudi levji delež v samem dostopu do orožja in potrebnih delov za orožarsko industrijo," izpostavi.

"Kitajski vojna v Ukrajini ustreza, ker slabi tako ZDA kot tudi EU. Kitajska bo v teh pogajanjih podpirala rešitve, ki bodo sprejemljive za Rusijo oziroma jo bodo ohranjale kot kitajsko zaveznico. Ne glede na ekonomsko in vojaško moč Kitajska potrebuje zaveznico, kot je Rusija, saj sama ne more prenesti pritiska, ki prihaja iz ZDA in z Zahoda nasploh," pove obramboslovec Klemen Grošelj.

Grošelj omeni, da Kitajski ustreza mir, ki bo "oblikovan po formuli zemlja za mir, saj bo to Ukrajino trajno destabiliziralo, medtem ko ZDA ne bodo mogle popolnoma iz Evrope in se potem osredotočiti na Kitajsko". "Predvsem EU pa bo zaradi takega dogovora trajno ali vsaj relativno dolgo časa ključna pri zagotavljanju obstoja same Ukrajine oziroma bo tam poskušala preprečiti popoln prevzem države," razmišlja.

V trenutni enačbi z dogovori obsedenega Trumpa tudi po mnenju politologa Manceviča visi kitajski zmaj. "Tu pridemo do teorije, da Trump tako močno popušča Kremlju zato, ker želi dolgoročno oslabiti rusko-kitajsko strateško partnerstvo."

"Če je to dejanska strategija Trumpove administracije, je maksimalno naivna," je jasen, "saj so se v Kremlju naučili, da se na Zahodu administracije in vlade menjajo, često tudi pogosteje kot enkrat na štiri leta; medtem zavezniki, kot sta Severna Koreja in Kitajska, ostajajo s političnim vodstvom, ki je bistveno bolj predvidljivo in lahko dolgoročno naravnano," sklene nekdanji diplomat.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar