Top 5 novic za začetek dneva: Odločilni napad v odločilnem trenutku

Dobro jutro. Danes z vami Aleš Kovačič, novinar. Izrael je danes ponoči izvršil obsežni zračni napad na Iran, ki predstavlja največjo eskalacijo napetosti med zadrtima regijskima nasprotnikoma doslej. "Smo v odločilnem trenutku izraelske zgodovine," je po uničenju iranskih jedrskih objektov, tovarn balističnih izstrelkov in atentatov na več vojaških poveljnikov in znanstvenikov, med njimi tudi vodjo iranske revolucionarne garde Hosseina Salamija, svojim sodržavljanom – in svetu – sporočil premier Benjamin Netanjahu.

Judovski voditelj je ponovil dobro znano stališče Izraela – jedrsko orožje v rokah islamistov v Teheranu je neposredna grožnja eksistenci Izraela, do česar ne sme priti za nobeno ceno. Napovedal je, da se bodo napadi nadaljevali, dokler bo potrebno za dosego tega cilja.

Iranski mediji so poročali o eksplozijah v glavnem objektu za obogatitev urana v Natanzu, medtem ko je Izrael razglasil izredno stanje v pričakovanju povračilnih napadov. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je po napadu napovedal, da si je Izrael s tem napadom "pripravil grenko usodo, ki jo bo zagotovo prejel". Iranske oblasti so za sokrive razglasile tudi ZDA, predsednik Donald Trump je še pred napadom, ki ga je Izrael pripravljal več mesecev, dejal, da si ne želi napada, ker so blizu jedrskega dogovora. Pogajanja z Iranom se bodo predvidoma nadaljevala v nedeljo.

Napad prihaja v času, ko se je mednarodna skupnost in izraelska javnost v vse večjem številu obračala proti vladi Netanjahuja zaradi njegovega obleganja Gaze. Cena nafte tipa brent se je podražila za 13 odstotkov na 77 dolarjev za sod, kar je največji premik od začetka ukrajinske vojne leta 2022.

Izrael udaril po Iranu, Trump pa po Powllu

Ameriškemu predsedniku Trumpu, vsemu širokoustenju o pozitivnih učinkih carin navkljub, pri gospodarskem upravljanju voda že močno teče v grlo. Včeraj je na predsednika Feda Jeroma Powlla zlil novo dozo gneva, ko ga je označil za "bedaka", češ da noče znižati obrestnih mer, s čimer škoduje prvi ekonomiji sveta.

Trump je žaljivko podkrepil s podatkom, da bi znižanje obrestnih mer za 2 odstotni točki ZDA prihranilo 600 milijard dolarjev na leto, "vendar tega človeka ne moremo prepričati, da to stori". "Porabili bomo 600 milijard dolarjev na leto, 600 milijard dolarjev zaradi enega bedaka, ki pravi: 'Ne vidim dovolj razlogov, da bi zdaj znižali obrestne mere," je bil oster Trump.

Trump je dodal, da ga prav nič ne bi motilo, če bi Fed zvišal obrestne mere, medtem ko se inflacija krepi. "Ampak inflacija se znižuje," je dejal, "in morda bom moral koga prisiliti," je dejal le teden pred zasedanjem ameriških centralnih bankirjev, ki bodo naslednji teden po vsej verjetnosti ohranili obrestne mere na trenutnih ravneh. In s tem prav nič olajšali delo nejevoljnemu predsedniku, ki se mu vse bolj mudi z uresničevanjem agende MAGA.

Ameriški PPI navzdol, a podražitve prihajajo

Indeks cen proizvajalcev (PPI) v ZDA so maja narasle manj od pričakovanj, kar je posledica nižjih stroškov storitev, kot so letalske vozovnice in goriva. Indeks cen proizvajalcev za končno povpraševanje se je prejšnji mesec povečal za 0,1 odstotka po p 0,2-odstotnem padcu v aprilu, je včeraj po poročanju agencije Reuters sporočil ameriški Urad za statistiko dela. V zadnjem letu do maja se je indeks PPI povečal za 2,6 odstotka, potem ko se je aprila povečal za 2,5 odstotka. Ekonomisti sicer pričakujejo, da se bo ameriška inflacija do konca leta okrepila, saj se bodo podražitve na račun carin prenesle na podražitev blaga.

Huaweievi čipi krepijo kitajsko samozadostnost

Kitajski tehnološki velikan Huawei naj bi letos proizvedel največ 200 tisoč čipov za pogon umetne inteligence, je povedal visoki ameriški uradnik in opozoril, da je ta številka sicer nižja od povpraševanja domačih podjetij po napredni tehnologiji, a da Kitajska vseeno dohiteva zmogljivosti ZDA. Od leta 2019 je Washington uvedel postopne omejitve na izvoz naprednih čipov na Kitajsko, s čimer želi onemogočiti njen geopolitični in tehnološki vzpon. Glede na omejitve namerava Huawei kitajskim podjetjem omogočiti dostop do čipov serije ascend 910C AI kot alternativo izdelkom ameriškega proizvajalca Nvidia.

Prvi mož NvidiIe Jensen Huang je vseeno opozoril, da so kitajske proizvodne zmogljivosti naprednih čipov ustrezne za potrebe Ljudske republike. "Naša tehnologija je vsaj eno generacijo pred njihovo," je dejal za CNBC, a opozoril: "Če ZDA ne želijo sodelovati s Kitajsko, ima Huawei s svojo dobavo pokrite potrebe Kitajske, pa tudi vseh ostalih."

Naftno 'davljenje' Rusije

Potem ko je Evropska unija predlagala znižanje kapice na rusko nafto s 60 na 45 dolarjev za sod, naj bi se po poročanju Reutersa k temu ukrepu nagibale tudi države kluba najrazvitejših G7. Večina držav iz skupine je namreč pripravljena samostojno znižati zgornjo mejo cene, čeprav bi Trump temu ukrepu utegnil nasprotovati, je slišati neuradno.

Voditelji držav G7 se bodo sestali med 15. in 17. junijem v Kanadi, kjer bodo razpravljali o novi cenovni omejitvi, ki je bila prvič dogovorjena leta 2022. Cena 60 dolarjev za sod je namreč ob zadnjih pocenitvah postala irelevantna, zato naj bi bilo za pohabljanje ruskega gospodarstva, ki ga tare visoka inflacija, nujno dodatno znižanje kapice.

Nvidia: Prihod dobe avtonomne vožnje

Avtonomna vozila in robotika bosta v prihodnjih letih dominirala tehnološki razvoj je napovedal Huang, prvi mož Nvidiie. "To bo desetletje avtonomnih vozil, robotike in avtonomnih strojev," je Huang dejal v intervjuju za televizijo CNBC na konferenci Viva Tech v Parizu. Ameriški proizvajalec naprednih čipov igra pomembno vlogo pri uvajanju tehnologije avtonomne vožnje, ki bo ob sočasni elektrifikaciji in digitalizaciji v prihodnjih letih določala razvoj vozil po vsem svetu.

Povpraševanje po dolgu ZDA poraja optimizem

Na včerajšnji pozorno spremljani dražbi 30-letnih državnih obveznic je bilo povpraševanje vlagateljev večje od pričakovanega. To je zaenkrat pomirilo skrbi, da bi se vlagatelji sredi trgovinske vojne in naraščajočem primanjkljaju izogibali nakupom ameriškega dolga.

Zahtevani donos je znašal 4,844 odstotka, poroča Bloomberg, kar je pod donosom ob izteku dražbe. Referenčna obrestna mera za dolgoročne obveznice je tako padla pod raven, na kateri se je gibala, ko je agencija Moody's maja ZDA odvzela najvišjo bonitetno oceno.

Najbolj brano

'Hrvaška je bližje Avstriji kot Ljubljani, tega se politiki v Ljubljani ne zavedajo'

'Beg mišic': Zakaj se vrhunski slovenski športniki selijo v davčne oaze?

Slovenija Evropi kaže pot iz revščine, a sistem še ni brez vrzeli

Geopolitika proti okoljevarstvu ali zakaj je ESG mrtev?

Michelin 2025: Hiša Franko znova med svetovno gastronomsko elito, kdo še vse?

Danes spremljamo

Na Japonskem bodo objavili podatke o industrijski proizvodnji. Eurostat bo objavil podatke o industrijski proizvodnji. Banka Slovenije bo objavila podatke o bruto zunanjem dolgu, mednarodnih rezervah in stanju mednarodnih naložb. Surs bo objavil oceno gradnje stavb in stanovanj ter vrednost opravljenih gradbenih del.