Bo slovo mirovnika Frančiška naposled kronalo ukrajinsko premirje?

Danes se bodo v Vatikanu ob 10. uri začele slovesnosti ob pogrebu papeža Frančiška, čigar odprto krsto z balzamiranim truplom je v zadnjih nekaj dneh po ocenah mednarodnih agencij obiskalo četrt milijona ljudi. Tudi danes v Rimu pričakujejo podobno številko obiskovalcev, ki bodo priljubljenega papeža na Trgu svetega Petra v toplem in sončnem vremenu pospremili na njegovo zadnjo pot. Pogreba Frančiškovega predhodnika papeža Benedikta XVI. se je januarja leta 2023 na Trgu svetega Petra udeležilo okoli 50 tisoč ljudi.

Frančiškovo krsto so pred pogrebom postavili pred baziliko, po približno uro in pol dolgi slovesnosti pa jo bodo nato v sprevodu, ki naj bi trajal pol ure, po rimskih ulicah prepeljali do bazilike Marije Snežne, kjer ga bodo brez prisotnosti televizijskih kamer pokopali. Med spremembami, ki jih je v svojem pontifikatu uvedel papež Frančišek, je bila tudi poenostavitev papeškega pogrebnega obrednika iz leta 2024. Po novih pravilih bo papež pokopan v preprosti krsti, in ne treh, kot so to določali prejšnji običaji.

Ukrajinsko premirje pred vrati?

Monumentalnega dogodka v Rismkokatoliški cerkvi, s katerim se končuje dvanajstletna vladavina papeža, ki ga vatikanisti zvečine opisujejo s pridevniki kot so velik, progresiven, dostopen in inkluziven, pa se bo udeležila tudi izdatna zasedba mednarodnih politikov.

Da se Frančiškovega pogreba udeležuje 150 tujih delegacij, med katerimi bo 50 voditeljev držav in okoli ducata kronanih glav, je zgovoren dokaz tega, kakšen mednarodni vpliv in geopolitično vlogo ima Sveti sedež s svojimi 1,4 milijarde verniki po vsem svetu.

Glede na številčno in pomenljivo mednarodno politično zasedbo je pogrebna slovesnost tudi svojevrsten politični dogodek na najvišji ravni. Kakor je to v navadi ob takšnem obisku, se bodo verjetno ob robu žalnih slovesnosti zvrstila tudi nekatera neformalna srečanja in pomenki na štiri oči, za katere zgodovina uči, da so mnogokrat odločilnejši od formalnih diplomatskih proceduralnosti.

Glede na neformalne napovedi o zelo verjetnem srečanju med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim se lahko kaj hitro zgodi, da bo pot do mira nazadnje tlakovana prav na pogrebu papeža, ki ga je ukrajinski konflikt še posebej težil. "Zelo blizu dogovora sta in strani bi se morali sedaj srečati na zelo visoki ravni, da to končata," je Trump v petek zvečer zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social. "Pogovarjal se bom z ljudmi, veliko jih bom srečal," je še pred obiskom Rima dejal Trump.

Bloomberg Mercury

Poglej Galerijo

Bloomberg Mercury

Poglej Galerijo

Bloomberg Mercury

Poglej Galerijo

Bloomberg Mercury

Poglej Galerijo

Bloomberg Mercury

Poglej Galerijo

Bloomberg Mercury

Poglej Galerijo

Bloomberg Mercury

Poglej Galerijo

Bloomberg Mercury

Poglej Galerijo

Bloomberg Mercury

Poglej Galerijo

Bloomberg Mercury

Poglej Galerijo

Bloomberg Mercury

Poglej Galerijo

 

Bloomberg poroča, da je do srečanja med voditeljema v Rimu po navedbah urada ukrajinskega predsednika prišlo že pred svečanostjo. "Predsednik Trump in predsednik Zelenski sta se danes zasebno sestala in imela zelo produktiven pogovor," je medtem sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Steven Cheung in dodal, da bo več podrobnosti o srečanju še sledilo.

Vatikanski viri so za birtansko televizijo Sky News povedali, da sta se predsednika dogovorila, da se bosta sestala tudi po pogrebu.

ZDA doslej sicer niso razkrile podrobnosti svojega načrta za konec vojne v Ukrajini, naj pa bi predlagale zamrznitev frontne črte in priznanje ruskega nadzora nad polotokom Krim, ki ga je Rusija zasedla leta 2014. Trump je ta teden v ameriških medijih izrazil prepričanje, da bo Krim ostal v ruskih rokah. Zelenski je sicer dejal, da predaja ozemelj na Krimu ne pride v poštev, saj gre za ukrajinsko ozemlje.

 

Slovenija z dvojno zasedbo

Nekatere delegacije so v Rim poslale kar dva politična predstavnika; med temi je tudi Slovenija, saj sta v italijansko prestolnico ločeno pripotovala predsednik vlade Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar.

V Rim je z ženo Melanio prispel tudi ameriški predsednik Donald Trump, s katerim sta bila s papežem pogosto v navzkrižjih, predvsem zaradi ostre migrantske in regresivne podnebne politike. Pri tem velja omeniti, da je Trumpova udeležba na pogrebu njegova prva pot v tujino od začetka mandata januarja.

Obenem je iz ZDA na pogreb prispel tudi njegov predhodnik Joe Biden s soprogo Jill, ki pa v Italijo ni pripotoval na krovu predsedniškega letala, kakor to veleva protokol.

Danes je po uvodni negotovosti v Rim prispel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski s soprogo Oleno, je potrdil njegov tiskovni predstavnik. Udeležba Zelenskega je bila kljub prvotni potrditvi v petek pod vprašajem.

Med monarhi, ki se zgrinjajo v Rim, so tudi monaški princ Albert II., španski kralj Filip VI., belgijski kralj Filip ter britanski prestolonaslednik in valižanski princ William.

Kdo ga bo nasledil?

Homilijo pri pogrebni maši bo imel 91-letni italijanski kardinal Giovanni Battista Re, čigar besede gre razumeti kot duhovno vodilo kardinalom volivcem, kakšne lastnosti naj iščejo pri novem papežu.

S pogrebom se bo namreč začelo devetdnevno uradno obdobje žalovanja, po katerem bo 135 kardinalov, mlajših od 80 let, zaprtih v Vatikanu, kjer bo potekal starodavni in v tančico skrivnosti zaviti konklave za izbiro novega papeža.

Med prvimi kandidati za naslednika Frančiška so kardinal Pietro Parolin, državni tajnik pokojnega papeža, kardinal Luis Tagle s Filipinov in kardinal Fridolin Ambongo Besungu. Toda kot pravi stara italijanska modrost, se tisti, ki se v Sikstinsko kapelo odpravi kot skorajšnji papež, iz nje vrne kot običajen kardinal.

Vest je bila dopolnjena z informacijo o srečanju Trumpa in Zelenskega ter kandidati za prihodnjega poglavarja Rimskokatoliške cerkve.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar