Švicarji pred glasovanjem o omejitvi prebivalstva na 10 milijonov

Vse večji vpliv skrajno desnih političnih strank v Evropi povečuje pritisk na vlade, da uvedejo strožji nadzor nad priseljevanjem. Švica bo to zamisel 14. junija ponesla še korak dlje, saj bodo volivci odločali o tem, ali omejiti število prebivalcev na 10 milijonov.

Če bo predlog podprla večina volivcev, bo morala vlada sprejeti ukrepe za zmanjšanje priseljevanja, kar bi lahko nazadnje privedlo tudi do splošne prepovedi priseljevanja v državo. Število prebivalcev Švice se predlagani meji že približuje, saj je lani doseglo 9,1 milijona.

Številni Švicarji so nezadovoljni zaradi rasti stanovanjskih stroškov in pritiskov na javno infrastrukturo, ki jih prinaša naraščajoče število prebivalcev. Javnomnenjske raziskave so v mesecih pred glasovanjem nakazovale, da bi lahko večina podprla predlog desničarske Švicarske ljudske stranke (SVP), ki želi določiti zgornjo mejo števila prebivalcev.

Novejše ankete so manj enoznačne. Nasprotniki omejitve, med katerimi so vlada in številni predstavniki gospodarstva, opozarjajo, da bi ta lahko povzročila pomanjkanje delavcev s ključnimi znanji in spretnostmi, oslabila konkurenčnost švicarskega gospodarstva ter poslabšala odnose z Evropsko unijo.

Kaj je spodbudilo pozive k omejitvi števila prebivalcev v Švici?

Idejo o omejitvi števila prebivalcev je leta 2023 predstavila SVP. Predstavila jo je kot način za ohranitev švicarskega načina življenja in zaščito okolja pred prekomernimi vplivi človekove dejavnosti. Stranka je na zadnjih volitvah prejela 28 odstotkov glasov, kampanjo pa gradila na sporočilu, da je državljanstvo privilegij in ne pravica.

Predlog o omejitvi števila prebivalcev je naletel na velik odziv v državi, ki je že dolgo občutljiva na vprašanja priseljevanja. Več kot četrtina prebivalcev namreč nima švicarskega državljanstva, kar je eden najvišjih deležev v Evropi. Mnogi Švicarji opozarjajo na visoke najemnine, prometne zastoje ter prenatrpanost vlakov in avtobusov, ki po njihovem mnenju negativno vplivajo na kakovost življenja.

Kako hitro narašča število prebivalcev v Švici?

Po podatkih Svetovne banke se je število prebivalcev Švice v zadnjem desetletju povečalo za približno 10 odstotkov, kar je precej več kot v Evropski uniji, kjer je rast v istem obdobju znašala manj kot dva odstotka. Največji delež pri rasti prebivalstva je prispevalo priseljevanje. Tako imenovana naravna rast, torej razlika med številom rojstev in smrti, je predstavljala le približno desetino celotnega povečanja prebivalstva.

Rast je bila še posebej izrazita leta 2023, ko so švicarski statistiki v podatke prvič vključili tudi begunce iz Ukrajine. V večini drugih let so priseljenci prihajali predvsem iz držav Evropske unije ter držav, s katerimi ima Švica sklenjene sporazume o prosti trgovini in pridružitvi.

Dinamično švicarsko gospodarstvo že dolgo privablja delavce iz tujine. V državi imajo sedež številna mednarodna podjetja, med njimi UBS, Nestlé in Novartis. K njeni privlačnosti prispevajo tudi razmeroma nizki davki, visoko usposobljena delovna sila ter učinkovita in vitka državna uprava. Zaradi teh prednosti so se v Švici uveljavila tudi velika tuja podjetja, kot so Google, IBM in Disney.

Kakšne so možnosti, da bo predlog sprejet?

V švicarskem sistemu neposredne demokracije volivci na referendumih glasujejo tudi do štirikrat na leto o najrazličnejših vprašanjih, od davka na dediščino do tega, ali bi morale opice dobiti človekove pravice. Podpora predlogom se navadno zmanjša pred samim glasovanjem.

Aprilska anketa medijske skupine Tamedia/20 Minuten je pokazala, da 52 odstotkov volivcev predlog o omejitvi števila prebivalcev podpira oziroma se nagiba k njegovi podpori. Marca je ta delež znašal 45 odstotkov.

Novejše raziskave javnega mnenja pa kažejo, da je predlog izgubil del podpore. Delež nasprotnikov je namreč prvič presegel 50 odstotkov.

Kaj bi prinesla omejitev števila prebivalcev?

Podporniki predloga so predvideli večstopenjski mehanizem, ki bi se sprožil, če bi število prebivalcev Švice pred letom 2050 preseglo 9,5 milijona. Glede na trenutne trende je to precej verjeten scenarij.

Prvi ukrepi bi bili usmerjeni proti prosilcem za azil in družinskim članom tujih državljanov, ki bi se jim želeli pridružiti v Švici. Osebe, ki bi v državi pridobile le začasno zaščito ali začasni status, ne bi bile več upravičene do dovoljenja za prebivanje ali stalno naselitev, švicarskega državljanstva ali drugih oblik pravice do bivanja.

Če bi število prebivalcev preseglo mejo 10 milijonov, bi Švica nato odstopila od mednarodnih sporazumov, ki jih pobudniki predloga označujejo za "sporazume, ki spodbujajo rast prebivalstva".

Če se število prebivalcev v dveh letih po tem ne bi znova znižalo pod 10 milijonov, bi država kot zadnji ukrep izstopila iz sporazuma o prostem pretoku oseb z Evropsko unijo.

Takšna odločitev bi imela daljnosežne posledice. Poleg razveljavitve vrste drugih dvostranskih sporazumov z EU bi lahko ogrozila dostop Švice do enotnega evropskega trga. Hkrati bi se odprlo tudi vprašanje pravic do prebivanja za približno 1,5 milijona državljanov EU, ki trenutno živijo in delajo v Švici.

 

Kako na predlog gleda švicarsko gospodarstvo?

Nekatera velika švicarska podjetja so izrazila zaskrbljenost zaradi predloga. Farmacevtska družba Novartis opozarja, da je zanesljiv dostop do mednarodnih kadrov ključnega pomena za poslovanje podjetij. V družbi Nestlé pa menijo, da priseljevanje pomaga zagotavljati, da Švica ostaja inovativna in gospodarsko uspešna država.

Gospodarsko združenje Economiesuisse je posvarilo pred "znatno" škodo, ki bi jo lahko povzročil predlog. Ob tem je opozorilo na pričakovano pomanjkanje 430 tisoč delavcev do leta 2040, ki ga po njihovem mnenju brez priseljevanja ne bo mogoče nadomestiti. Tudi industrijsko združenje Swissmem poudarja, da je zaposlovanje usposobljenih delavcev iz Evropske unije "nujnega pomena" za izvozno usmerjeni sektor.

Predlog podpirajo tudi nekateri posamezni predstavniki gospodarstva, med njimi izvršna direktorica družbe Ems-Chemie Magdalena Martullo-Blocher in podjetnik Thomas Matter. Oba sta poslanca SVP v zveznem parlamentu.

Na morebitne gospodarske posledice opozarja tudi švicarska vlada. Med tveganji navaja pomanjkanje delovne sile in motnje v trgovini, če bi prenehali veljati dvostranski sporazumi z Evropsko unijo. Pobudniki predloga pa menijo, da bi te posledice odtehtali nižji stroški stanovanj, infrastrukture in socialne blaginje.

Kaj se bo zgodilo, če bodo volivci podprli omejitev števila prebivalcev?

Po pravilih švicarske neposredne demokracije bi predlog v primeru potrditve takoj postal del ustave. Kljub temu bi morala vlada skupaj s parlamentom še določiti, kako ustavno spremembo uresničiti v praksi, kar pušča določeno mero manevrskega prostora pri njenem izvajanju.

Zakonodajalci so denimo po referendumu leta 2014 omilili izvajanje pobude SVP "proti množičnemu priseljevanju", da bi ohranili sporazum o prostem pretoku oseb z Evropsko unijo.

To jim je uspelo predvsem zato, ker sporazum v besedilu pobude ni bil izrecno omenjen. Tokrat pa je. Zato bi bilo bistveno težje omiliti najbolj sporne in potencialno najbolj daljnosežne posledice predloga, če bi ta postal del ustave in bi število prebivalcev pozneje doseglo mejo 10 milijonov.

"Takrat bo morala Švica sprejeti vse potrebne ukrepe za spoštovanje te omejitve in odpovedati sporazum o prostem pretoku oseb z Evropsko unijo," je dejal René Schwok, profesor evropskih študij na Univerzi v Ženevi.

"Manevrskega prostora praktično ne bo, zato parlament ne bo mogel ravnati tako, kot je po referendumu leta 2014," je dodal.