Parlamentarne in neparlamentarne stranke, ki so dosegle določen odstotek glasov na parlamentarnih volitvah 2022, so si za celoten mandat nove vlade prislužile državno (so)financiranje. Vse stranke skupaj so si od začetka tega mandata pa do konca leta 2024 razdelile 9,3 milijona davkoplačevalskih evrov. Več kot polovico tega zneska so dobile lani, ko je bilo strankam izplačanih pet milijonov evrov ali skoraj dvakratnik zneska iz leta pred tem.
Na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2022 je slavilo Gibanje Svoboda. Kar 34,45 odstotka volivcev je glasovalo zanje. V parlament so se uvrstili še Slovenska demokratska stranka (SDS; 23,48 odstotka), Nova Slovenija (NSi; 6,86 odstotka), Socialni demokrati (SD; 6,69 odstotka) in Levica (4,46 odstotka).
Vsaj odstotek glasov so prejeli (naštevamo od največ do najmanj) Lista Marjana Šarca (LMŠ), Povežimo Slovenijo (Konkretno, Zeleni, SLS, NLS in NS), Državljansko gibanje Resni.ca, Stranka Alenke Bratušek, Nestrankarska ljudska lista Gibanje zdrava družba, Naša prihodnost in Dobra država, Piratska stranka Slovenije, Naša dežela stranka dr. Aleksandre Pivec, Slovenska nacionalna stranka (SNS) in Vesna - zelena stranka.
Preberi še

SD očitno precenjuje vrednost svoje vile na Levstikovi
Socialni demokrati že več kot pol leta neuspešno prodajajo vilo na Levstikovi 15. Poznavalci ocenjujejo, da je cena kljub izjemni lokaciji previsoka.
16.09.2024

SD že prodaja vilo na Levstikovi
Socialni demokrati že prodajajo svoje poslovno zgradbo na Levstikovi v Ljubljani. Oglaševana cena za staro meščansko vilo je 2,2 milijona evrov.
22.03.2024
Zakaj smo mejo postavili ravno pri odstotku? Ker je po zakonu o financiranju političnih strank pri tej številki določena meja, od katere imajo stranke pravico do sredstev iz državnega proračuna. Obstaja sicer nekaj izjem: prag je postavljen pri 1,2 odstotka glasov, če sta skupno listo predložili dve stranki, oziroma pri 1,5 odstotka glasov, če so jo predložile tri stranke ali več.
Finančna injekcija strankam
Stranke sredstva prejemajo po dvanajstinah, kar pomeni, da so leta 2022 (mandat vlade se je začel 1. junija 2022) prejele del sredstev – 1,7 milijona evrov. Leto pozneje, torej leta 2023, jim je bilo izplačanih 2,5 milijona, lani pa po spremembi višine financiranja kar dobrih pet milijonov evrov.
Primerjava po strankah kaže, da so v absolutnem znesku s spremembo največ pridobili v Gibanju Svoboda. Lani so na ta račun prejeli skoraj 1,1 milijona sredstev več. Na drugem mestu je SDS, ki je prejela 654 tisoč evrov več, sledijo NSi (+188 tisoč evrov), SD (+183 tisoč evrov) in Levica (+102 tisoč evrov).
Če gledamo v odstotkih, so se prihodki iz tega naslova najbolj zvišali SDS, in sicer za 126 odstotkov. Izplačila so se več kot podvojila tudi parlamentarnim strankam Gibanje Svoboda (+114 odstotkov), NSi (+104 odstotke) in SD (+103 odstotke), medtem ko so sredstva Levice višja za 77 odstotkov.
Sicer pa so več sredstev prejele prav vse stranke, nekoliko nižje je bilo v povprečju povišanje za neparlamentarne, ki pa so prejele v najslabšem primeru 32 odstotkov sredstev več.
Naj dodamo, da je opaziti nekaj razhajanj v dvigih, tudi na račun združevanja strank. Tako nekaj strank, ki so bile v prvem letu mandata prejemnice sredstev, ni več na seznamu, saj so se pripojile k drugim strankam. Na primer Lista Franca Kanglerja se je prelila v SDS, LMŠ se je pridružila Gibanju Svoboda, enako tudi Stranka Alenke Bratušek.
Blokirana Naša dežela
Na seznamu prejemnikov proračunskih sredstev, ki so nam ga posredovali iz hrama demokracije, sta tudi družbi, ki pa ju na volitvah ni bilo. Gre za mariborski Bidstor in Mapost. Kot so pojasnili iz Državnega zbora RS, sta na seznamu zaradi izvršilnih zadev proti dolžniku Naši deželi, stranki dr. Aleksandre Pivec.
Stranka, ki jo vodi Aleksandra Pivec, nekdanja ministrica za kmetijstvo, ima v času nastajanja tega članka transakcijski račun v evidencah Agencije za javnopravne evidence in storitve RS (Ajpes) označen z rdečo črko R, kar pomeni: "Evidentirano pomanjkanje sredstev na računu imetnika za poplačilo njegove obveznosti."
Vpogled v podatkovno bazo GVIN razkriva, da ima stranka v zadnjem letu že 354 dni blokiran račun. Podatki razkrivajo tudi, da je (bila) stranka Aleksandre Pivec tožena v dveh postopkih. Oktobra lani je bil na okrajnem sodišču v Mariboru sklican narok zaradi plačila skoraj pet tisoč evrov JGZ Brdo, že marca istega leta pa zaradi celjske družbe Kreativni laboratorij in zneska skoraj 48 tisoč evrov.
Naša dežela iz državnega proračuna mesečno prejme 8.239 evrov, pred povišanjem pa 6.243. V letu 2023, kar je zadnje letno poročilo, ki je na voljo, je stranka ustvarila malenkost manj od 60 tisoč evrov več prihodkov kot odhodkov, v volilnem letu pa je pridelala 450 tisoč evrov minusa.
nepremicnine.net
Poglej Galerijo
nepremicnine.net
Poglej Galerijo
nepremicnine.net
Poglej Galerijo
Google Maps
Poglej Galerijo
SD prodala nekdanji dom v vili na Levstikovi
Omenjena stranka ni edina, ki se je našla v zagati. Že leta se z dolgovi bori stranka SD, ki jo vodi Matjaž Han. Nastale razmere so se odločili rešiti s prodajo vile na Levstikovi ulici v Ljubljani, kjer je stranka nekoč imela sedež.
Še prejšnji teden so nam glede prodaje iz stranke SD odgovorili: "Postopek prodaje še ni zaključen, skladno z določili prodajne pogodbe podrobnosti posla ne moremo komentirati. Ko bo prodaja zaključena, bomo o končanem postopku obvestili tudi medije."
Medtem se je na nepremičnini 9. januarja 2024 v zemljiški knjigi pojavila plomba, saj želi novi kupec vpisati lastninsko pravico. Kot je razvidno, je bila pogodba sklenjena 23. decembra 2024, razkrit pa je tudi kupec – KD Group. Kako blizu je bil sklenjen dogovor začetni prodajni ceni (2,2 milijona evrov), uradno ni znano. Neuradno pa je več medijev pisalo, da naj bi si kupec izboril 600 tisoč evrov popusta.
Poslovanje stranke SD za lani še ni znano, je pa imela v letu 2023 126 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki. Leto prej, ko je bilo volilno leto, so odhodki presegli prihodke za 683 tisoč evrov. Iz bilance stanja za isto leto je tudi videti, da so celotni dolgovi in obveznosti na zadnji dan leta 2023 presegali celotno premoženje za 745 tisoč evrov.
Socialni demokrati imajo odprte štiri račune (tri transakcijske in enega volilnega), je razvidno iz evidenc AJPES, nobeden od njih pa ni blokiran.
Poslovanje političnih strank, tako parlamentarnih kot neparlamentarnih, v letih 2022 in 2023, je razvidno iz spodaj priloženega grafa.