Pakt za stabilnost in rast je sklop pravil, ki je bil postavljen za usklajevanje nacionalnih fiskalnih politik članic Evropske unije (EU). Njegov cilj je zagotoviti zdrave javne finance, ki so potrebne za zagotavljanje stabilnosti cen ter pospeševanje trdne in trajnostne rasti. Obstoječa pravila določajo omejitev dolga v višini 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in treh odstotkov javnofinančnega primanjkljaja. Ta pravila trenutno izpolnjujejo le redke države.
Pravila začasno opuščena
Od leta 2020, ko je države prizadela pandemija koronavirusa, so bila pravila začasno opuščena. Nekateri menijo, da bi jih bilo treba spremeniti, preden 1. januarja 2024 ponovno stopijo v veljavo. Izvršna veja EU si želi širokega soglasja med članicami, preden poda konkretne zakonodajne predloge za njihovo prilagoditev. Finančni šefi držav bodo imeli prvo razpravo sredi februarja. Vlade bodo morda morale začeti pripravljati proračune za prihodnje leto po starih pravilih, če jim do marca ne bo uspelo doseči dogovora.
EU grozi, da zaradi nasprotovanja držav, med katerimi je tudi Nemčija, do marca ne bo dosegla dogovora o reformi pravil o omejitvi dolga, je poročal Bloomberg. To pomeni, da bi bile države lahko prisiljene v nenadne in potencialno boleče proračunske prilagoditve oziroma varčevalne ukrepe. V Berlinu so še posebej sumničavi glede zamisli, da bi se visoko zadolžene države z Evropsko komisijo pogajale o prilagojenih načrtih za nadzor nad lastno javno porabo. V Nemčiji si želijo zanesljivega orodja za izvrševanje pravil.
EU pregleduje pakt za stabilnost in rast ter poskuša poenostaviti pravila in odpraviti nekatere pogoje, zaradi katerih so bile nekatere države v preteklosti prisiljene k drakonskim proračunskim rezom, ki so jih potisnili v recesijo.
Preveč nejasne spremembe
Čeprav bo EU ohranila sedanje omejitve, je komisija novembra predlagala nekatere spremembe, ki bi omogočile zmanjšanje dolga po meri posameznih držav. Te bi temeljile na fiskalni vzdržnosti države, pa tudi na njenih načrtovanih reformah in naložbah. Večina držav članic je menila, da je to preveč nejasno, piše Bloomberg. Posebej sporna naj bi bila metodologija za določanje vzdržnosti dolga nacionalnih gospodarstev, ki je ključni kazalnik v novem okviru.
Nemčija proti dvostranskim pogajanjem
"Radi bi ohranili večstranski pristop, ki temelji na pravilih, namesto dvostranskih pogajanj med Evropsko komisijo in državami članicami," je dejal nemški finančni minister Christian Lindner. Nemčija in nekatere druge države članice bi prav tako raje videle, da bi komisija predložila podroben zakonodajni predlog kot podlago za razpravo, namesto da najprej išče soglasje.
Bloomberg
Komisija je predstavila dodatne podrobnosti, da bi pojasnila svoj predlog, za katerega so nekateri uradniki EU upali, da bo odpravil pomisleke in omogočil marčevski dogovor. V Berlinu menijo, da je pot do dogovora še dolga; prav zato ocenjujejo, da je časovnica nerealna.
.webp){kind=icon}
