Slovenska vlada pod vodstvom Roberta Goloba se bo po novem letu reorganizirala. Skladno z novelo zakona o vladi, ki so jo volivci potrdili na novembrskem referendumu, bo vlada bogatejša za tri nova ministrstva, nekatera obstoječa pa se bodo preimenovala in reorganizirala. S tem se bodo med ministrstvi prerazporedile tudi nekatere pristojnosti. Kljub temu smo vlado in ministrstva v obstoječi sestavi povprašali, katere so njihove javnopolitične prioritete v naslednjem letu.
"Prioritete vlade za leto 2023 so ureditev zdravstva, stanovanjska politika, pokojninska in davčna reforma ter ureditev plačnega sistema v javnem sektorju," so nam sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Kaj točno pa pripravljajo posamezna ministrstva?
Ministrstvo za finance
Prioritete ministrstva za finance v prihodnjem letu so stabilizacija javnih financ, prenova davčnega sistema in oživitev kapitalskih trgov.
Preberi še
Minimalna plača bo januarja višja za sto evrov neto
Vlada je uskladila višino minimalne plače z rastjo življenjskih stroškov in inflacijo.
22.12.2022
Ministrski kandidat Maljevac: Delavsko solastništvo uredimo še v tem mandatu
Davki za oddajanje prek Airbnbja so nižji kot pri dolgoročnem najemu.
23.12.2022
Koaliciji se zatika pri načrtu izgradnje javnih najemnih stanovanj
Izgradnja dva tisoč javnih najemnih stanovanj letno postaja vse manj verjetna koalicijska zaveza.
23.12.2022
"Ministrstvo za finance mora leta 2023 pripraviti t .i. izhodno fiskalno strategijo. Ta bo sledila prenehanju izjemnih okoliščin, ki trenutno še dovoljujejo odstopanje od fiskalnih pravil, in usmeritvam o prihodnji fiskalni politiki na ravni Evropske unije (EU)." Cilj ministrstva je znižanje strukturnega primanjkljaja.
Proračunski primanjkljaj v naslednjem letu je ocenjen na 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), zadolženost države znaša okoli 75 odstotkov BDP. Oboje je nad dovoljeno mejo, ki jo določata fiskalno pravilo in Maastrichtska pogodba.
"Srednjeročno fiskalno politiko bo vlada naslovila z načrtom ukrepov za doseganje vzdržne gospodarske rasti, ustrezno ravnjo investicij in zagotavljanjem postopnega zniževanja primanjkljaja v smeri strukturnega uravnoteženja," so nam sporočili s finančnega ministrstva, ki ga vodi Klemen Boštjančič.
Pri tem bodo ključne strukturne reforme, kot so reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema ter dolgotrajne oskrbe. "Določene sistemske pomanjkljivosti, zlasti v strukturi davkov, kar je bilo zaznano že pred časom in kar nam dokazujejo tudi mednarodne primerjave, zahtevajo nujno potrebno prenovo davčnega sistema," pravijo na ministrstvu, pri čemer bi lahko davčna reforma razbremenila delo in dodatno davčno obremenila kapital in nepremičnine.
Finančno ministrstvo si bo prizadevalo tudi za oživitev kapitalskega trga, ki je v evropskem kontekstu podrazvit. "Z ukrepi bomo poskušali spodbuditi tako izdajo novih finančnih instrumentov in njihovo uvrstitev na mesta trgovanja kot tudi samo trgovanje s finančnimi instrumenti." Kapitalski trg želijo približati splošni populaciji, malim in srednjim podjetjem pa zagotoviti čim boljši dostop do ustreznega lastniškega financiranja v smislu dostopnosti, obsega, ročnosti in željene strukture, pravijo.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Gospodarsko ministrstvo med svojimi prioritetami za naslednje leto navaja zakonodajne spremembe, s katerimi želijo nasloviti aktualne izzive slovenskega gospodarstva in turizma. Ti so med drugim pomanjkanje kadrov, nagrajevanje zaposlenih, spodbude za razvojna delovna mesta in ureditev kratkotrajnih najemov za turizem.
Posebno pozornost bodo namenili tudi izvajanju pomoči gospodarstvu z namenom blaženja energetske krize in pripravam na črpanje evropskih sredstev, predvsem iz programov kohezijske politike in načrta za okrevanje in odpornost.
Poleg tega bodo v začetku leta aktivnosti usmerjene tudi v čimprejšnjo prilagoditev organiziranosti in poslovanja ministrstva v okviru sprememb zakona o vladi. "Konkretne in podrobnejše aktivnosti ministrstva za leto 2023 bomo predstavili javnosti po reorganizaciji ministrstva," so nam še javili z bodočega ministrstva za gospodarstvo, šport in turizem, ki ga bo po reogranizaciji prav tako vodil Matjaž Han.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
"Med pomembne prioritete naših politik sodijo dvig plač, prenova plačnega modela in zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev za dostojno delo," so nam sporočili z ministrstva za delo, ki ga vodi Luka Mesec.
Z novim letom lahko pričakujemo izdaten dvig minimalne plače s trenutnih 1.074 evra bruto in začetek pogovorov o novem plačnem modelu v zasebnem sektorju, ki bo po mnenju ministrstva uredil tarifne razrede in prispeval k dvigu plač v zasebnem sektorju. Ministrstvo želi urediti pogoje dela – kamor spada tudi dostojno plačilo – za področja socialnega dela, skrbstva in zdravstva, ki se soočajo s pomanjkanjem kadrov. Do poletja nameravajo "sistemsko prenoviti plačni sistem, ki bo odgovoril tudi na dostojno plačilo zaposlenih v spodnji tretjini plačne lestvice".
"K privabljanju delovne sile lahko pomembno prispevajo tudi urejeni delovni pogoji in preprečevanje kršitev delavskih pravic," so nam sporočili z ministrstva. "Temu so namenjene tudi spremembe v delu inšpektorata za delo in njegova kadrovska krepitev."
Eden ključnih projektov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v prihodnjem letu bo tudi priprava celovitih sprememb zakonodaje na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, navajajo v odgovoru na naša vprašanja. "Predlog sprememb pokojninske in invalidske zakonodaje bi moral biti pripravljen do konca junija 2023, na vladi naj bi bil sprejet do konca leta 2023 in obravnavan v državnem zboru do konca leta 2024."
V prihodnjem letu nameravajo prenoviti tudi sistem socialnih transferjev in ga uskladiti z rastjo minimalnih življenjskih stroškov. V načrtu je tudi ureditev dolgotrajne oskrbe in osebne asistence, pristojnost za to pa se bo po reorganizaciji vlade preselila na novo ministrstvo za solidarno prihodnost.
Služba vlade za digitalno preobrazbo
Prioritete službe, ki bo z reorganizacijo vlade postala ministrstvo za digitalno preobrazbo, so izvajanje nacionalnega programa za umetno inteligenco, izvajanje zakona o spodbujanju digitalne vključenosti in izvajanje načrta razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030.
Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Sloveniji do leta 2025 predvideva skupno 110 milijonov evrov vlaganj, so sporočili iz službe za digitalno preobrazbo. Nacionalni program predstavlja glavni strateški politični instrument, v skladu s katerim bodo v naslednjem obdobju podprte dejavnosti iz raziskav, inovacij in uvedbe umetne inteligence v družbo, gospodarstvo in javni sektor.
Na službi želijo povečati zaupanje javnosti v umetno inteligenco, skupaj s pravosodnim ministrstvom pa sodelujejo tudi pri pripravi uredbe o umetni inteligenci na ravni EU, ki naj bi zagotovila ustrezen pravni in etični okvir za področje.
Cilj zakona o digitalni vključenosti je dvig digitalne pismenosti in zmanjšanje digitalnega razkoraka med prebivalstvom. "Eden od glavnih temeljev zakona pa je mehanizem računalniškega sklada, prek katerega želimo vsem pripadnikom ranljivih skupin in socialno ogroženim omogočiti brezplačno pridobitev osnovne računalniške opreme, ki jim bo omogočila enakopravno vključevanje v digitalno družbo," navajajo v službi, ki jo vodi Emilija Stojmenova Duh.
Z izvajanjem načrta za razvoj gigabitne infrastrukture želijo "do 30. septembra 2023 s projektoma GOŠO 4 in GOŠO 5 omogočili širokopasovni dostop naslednje generacije 15.424 gospodinjstvom, ki nimajo na voljo ustreznega širokopasovnega dostopa".
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ministrstvo, ki ga vodi ministrica Irena Šinko, bo tudi v letu 2023 nadaljevalo s projektom spletnega primerjalnika cen osnovnih živil pri trgovcih. Nameravajo ga tudi nadgraditi. Začeli bodo tudi z dnevnim spremljanjem ponudbe kmetijskih in živilskih proizvodov pri štirih trgovcih, ki imajo spletne trgovine, za približno 11 tisoč izdelkov.
Na področju kmetijstva ministrstvo načrtuje izvajanje novega strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje od leta 2023 do leta 2027 za Slovenijo. Na področju ribištva bodo začeli izvajati program Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Sloveniji za obdobje od leta 2021 do leta 2027. Na področju gozdarstva in lovstva pa načrtuje spremembe zakona o divjadi in lovstvu ter njegovih podzakonskih predpisov, zlasti na področjih posegov v populacije divjadi na nelovnih površinah, označevanja divjadi, dovolilnic za lovske goste, digitalizacije evidenc in uporabe lovskih psov.
Ministrstvo za okolje in prostor
Z ministrstva za okolje in prostor, ki ga vodi Uroš Brežan, kot glavno prioriteto navajajo izvedbo kratkoročnih ukrepov za vodooskrbo slovenske Istre. Med drugim bodo posebno pozornost namenjali zaključevanju finančne perspektive od leta 2014 do leta 2020 in investicij na področju poplavne varnosti, čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo ter prostorskih ureditev.
Pravijo še, da bodo v okviru načrtu za okrevanje in odpornost "z reformami in investicijami naslovili naslednja ključna področja: prilagajanja na podnebne spremembe, ravnanja z vodo, upravljanja z zavarovanimi območji in naravnimi vrednotami, povečanja energetske učinkovitosti in digitalizacije".
Odgovora ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Bojan Kumer, do zaključka redakcije nismo prejeli. Ko bomo odgovore prejeli, jih bomo objavili.
Članek dopolnjen s prioritetami ministrstva za okolje in prostor.
.webp){kind=icon}