Upokojitev športnikov: 'Težko je popolnoma zapustiti šport, ko si to počel vse življenje'

Ko pride čas za slovo od tekmovalne kariere, se morajo športniki spoprijeti z novimi izzivi in poiskati drugačen vir prihodka, življenje pa se jim skoraj čez noč postavi na glavo. Določeni so s prilagajanjem na novo življenje uspešni, nekateri pa potrebujejo več časa in pomoči.

Marca se je upokojil najboljši slovenski smučarski skakalec v zgodovini, Peter Prevc, ki je v intervjuju za STA dejal, da še ni imel časa razmišljati o času po karieri. "Najprej moram pri sebi ugotoviti, kaj mi sploh pristaja oziroma v kaj bi se res vrgel s srcem in dušo, ker nekam iti sedet samo zato, da imam plačo, mi še ni treba," je skakalec dejal za STA.

Prevčev primer pa ni osamljen. "Delanje načrtov za čas po profesionalnem športu na vrhuncu kariere je prerano, saj prihajaš v najpomembnejša leta kariere, v katerih se obrestuje posvetiti izključno uspehu," je povedal bivši nogometaš in strokovni sodelavec Arena Sport Denis Šme.

Kaj o upokojitvi in karieri po tekmovalnem športu pravijo bivši športniki in strokovnjaki? Zanimalo nas je, kako se športniki soočajo s spremembo življenjskega tempa, izpadom dohodka in prilagajanjem na novo življenje.

"Ob koncu športne kariere se mnogi športniki znajdejo na prelomnici. S tem, ko zaključijo svojo športno pot, izgubijo ne le svoj status, ampak tudi svoj 'zakaj', ki je desetletja predstavljal njihov smisel in identiteto," je povedala Laura Smrekar, soustanoviteljica Zavoda Vitae+, kjer se nudijo podporo vrhunskim športnikom v prehodu na novo življenjsko pot po koncu športne kariere.

Nenaden prehod v novo življenje lahko športnike pahne v globok občutek praznine in žalosti, pove Smrekar. "Šport je bil več kot le delo. Bil je njihov celoten svet, kjer so se počutili domače, razvijali svoje sposobnosti ter jim dajal smisel in cilj. Ko ta del njihovega življenja izgine, se soočajo s strahom, negotovostjo in vprašanji o svoji prihodnosti."

Arena Sport

 

Hitro nastopi negotovost

"Ob upokojitvi od športne kariere je največ negotovosti, saj imaš kot profesionalni športnik ustaljen ritem, v katerem se dobro počutiš. Ko se naenkrat to končna, nastopi občutek strahu. Težko je popolnoma zapustiti šport, saj si to počel vse življenje," je povedal Šme.

Pogost je tudi občutek izgube nadzora nad življenjem. "Kot igralec in aktiven člen kluba ali reprezentance imaš fokus, ko pa tega ni, slika več ni jasna. Vedno imaš nekaj odprtih vrat, vendar je prisotna negotovost, katera boš odprl," je povedal bivši vratar in strokovni sodelavec Arena Sport Nejc Vidmar.

Pomanjkanje delovnih izkušenj izven športa tudi ne pomaga. "Čeprav so morda zelo uspešni na svojem področju, športnikom primanjkuje delovnih izkušenj, ki so ključne za zaposlitev v drugih sektorjih," pove Smrekar, ki opozori na pomanjkljivo izobrazbo športnikov, ki so svoj trud in čas vlagali v treninge, ne pa tudi v formalno izobraževanje.

Kaj se športniki sprašujejo po koncu kariere?

Gre za vprašanja, ki se dotikajo identitete športnika in njihove prihodnosti, pove Smrekar. "Kdo sem v resnici? Kaj me definira? Kaj si želim doseči zunaj športa? Kaj je moje resnično poslanstvo? Kako naj to storim? Imam koga, na katerega se lahko obrnem?"

Prične se proces odkrivanja samega sebe na nov način. "Športniki lahko ugotovijo, da vsa ta leta trdega dela, vztrajnosti in odrekanja danes morda nimajo več istega pomena ali celo nobenega smisla," pove Smrekar.

Športniki se tako znajdejo v iskanju smisla in nove poti v življenju. "Podpora v tej fazi je izjemnega pomena, saj se občutki, ki jih doživljajo, lahko primerjajo s tistimi, ki jih doživljajo posamezniki, ki izgubijo službo po mnogih letih dela," doda.

Kako pomemben je načrt?

Verjetno ena najbolj uspešnih podjetniških zgodb, ki je v Sloveniji zrasla po koncu profesionalne športne kariere, je zgodba smučarske tekačice Petre Majdič, ki je po koncu kariere odprla podjetje Nordic by Petra Majdič. "Ukvarjam se z distribucijo športne opreme za tek na smučeh in imam spletno trgovino z vsem, kar je povezano s tekom na smučeh ali nordijsko hojo," je Majdič povedala v intervjuju za Sportal.

"Petra Majdič je nedvomno navdihujoč primer, kako lahko športnik uspešno preide v novo življenjsko fazo po koncu športne kariere. Njena zgodba o ustanovitvi uspešnega podjetja je izjemna in bi lahko bila vzor mnogim drugim športnikom, vendar pa smo si ljudje različni," pove Smrekar.

Vsak posameznik potrebuje svoj čas za razmislek in načrtovanje prihodnosti, meni Smrekar. "Nekateri morda potrebujejo več časa za odklop in samorefleksijo, preden se aktivno lotijo iskanja novih poti. Ključno pa je, da ta proces ne traja predolgo in da se ne izgubljamo v odlašanju pri sprejemanju odločitev," doda.

Kljub temu pa prehitro načrtovanje o življenju po športu po mnenju Šmeja ni na mestu. "Delanje takšnih načrtov na polovici kariere se mi zdi prerano, saj prihajaš v najpomembnejša leta kariere. V drugi polovici kariere si je treba zagotoviti varnost, ko kot igralec vidiš, da nisi več enako hiter in se ti regeneracija telesa podaljša," pove.

Trenerstvo kot naraven prehod

Najpogostejša karierna pot bivših športnikov, predvsem tistih, ki so dosegali vrhunske rezultate, je v trenerskih vodah. To je logično z vidika njihovega ugleda v določenem športu. A trenersko delo zahteva tudi karakterne lastnosti, ki jih marsikateri vrhunski športnik nima.

"Veliko nekdanjih zimskih športnikov je danes zaposlenih na Smučarski zvezi Slovenije, kjer delajo bodisi kot trenerji, klubski delavci ali v organizacijskih odborov posameznih tekem," pove Smrekar.

V trenerske vode se po koncu igralske kariere poda tudi veliko nogometašev. "To je najlažje, saj si kot igralec vajen tega življenjskega ritma in se držiš ustaljenih vzorcev, ki so ti dobro poznani, sicer v drugi vlogi. Veliko se jih odloča za takšen prehod, je pa tudi to področje v Sloveniji zelo neurejeno," je povedal Šme.

Za mnoge atraktivno gostinstvo

Številni športniki se po koncu kariere preselijo v gostinstvo. Gostinstvo ima s športom veliko skupnega; pri obeh poklicih ne gre le za običajno službo, temveč je to način življenja, ki zahteva vložek posameznika 24 ur na dan, zato se marsikdo vidi v gostinskem poklicu.

Nekdanji slovenski hokejist in kapetan hokejske reprezentance Tomaž Razingar je imel gostinske lokale na Bledu, v Škofji Loki in v Kranju. Za gostinstvo se je odločil tudi nekdanji nogometaš Nejc Skubic, ki se je upokojil pri 32 letih. Skubic je lastnik restavracije Landerik v starem delu Ljubljane, ki je v manj kot treh letih prejela nagrado Michelinov krožnik. V gostinskih vodah se je znašel tudi nekdanji član Katančeve zlate generacije Đoni Novak, ki kot direktor podjetja GTA na severnih obronkih prestolnice upravlja pizzerijo Farao.